Poudarili nujnost sodelovanja

V Bohinju se je konec tedna s posvetom o izzivih trajnostnega razvoja na zavarovanih območjih končal letošnji Mednarodni festival alpskega cvetja. Za razvoj dejavnosti, kot sta kmetijstvo in turizem, je na zavarovanih območjih narave še posebno pomembna komunikacija med vsemi deležniki.

Bohinjska Bistrica – Posvet je organiziral bohinjski zavod za turizem skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor ter javnim zavodom Triglavski narodni park, sklepna ugotovitev vsebinsko pestrega dogodka pa je bila, da je zlasti na zavarovanih območjih narave za razvoj dejavnosti, kot sta kmetijstvo in turizem, nujna predvsem komunikacija med vsemi deležniki, so poudarili na današnjem posvetu v okviru Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju.

»Želimo povezati naravovarstvo, turizem, kmetijstvo, ne smemo pozabiti tudi na kulturo,« je poudaril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in dodal, da je med drugim pomemben dialog z lokalnimi prebivalci, ki jim je treba zagotoviti kakovostno življenje in ob tem ohranjati naravo.

Župan Bohinja Jože Sodja je izrazil zadovoljstvo, da prav Bohinjcem to do določene mere že uspeva. »Za občino Bohinj je kmetijstvo skoraj pomembnejša panoga kot turizem, čeprav od tega živimo, ampak če kmetijstva ne bo, tudi krajine in turizma ne bo,« je menil.

Evropski poslanec Franc Bogovič je poudaril, da bi bi bilo na nivoju Evropske unije pri pripravi direktiv nujno čim bolj upoštevati nacionalne in lokalne specifike. Strinjal se je, da je sodelovanje izjemnega pomena. »Treba bo zgraditi zaupanje, kajti če ne bomo vsi, od države do kmeta, sodelovali in imeli enakopravnega položaja, bo zelo težko kaj doseči.«

Da je zaupanje med deležniki ključno, se je strinjal tudi Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, pri tem pa opozoril, da je treba tudi kmeta razumeti kot del narave in ga ne potiskati na obrobje.

Tanja Šumrada z ljubljanske Biotehniške fakultete je povedala, da so raziskovalci z modeliranjem učinkov uvajanja naravovarstvenih ciljev na kmetovanje na območjih Nature 2000 že ugotovili, da bi bilo mogoče kmetijam s postopno preusmeritvijo in primernim naborom ukrepov zagotoviti ekonomsko vzdržnost, tudi ob uvedbi, kot je dejala, zelo ambicioznih naravovarstvenih ciljev. Pri dem je dodala, da bi bilo ukrepe smiselno načrtovati tako, da upoštevajo lokalne posebnosti in svetovanje poteka na ravni kmetij. »Menimo, da bi se lahko tako morda zmanjšal kakšen konflikt v prihodnosti,« je dodala.

Direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je menil, da bi morali spremeniti pogoje za pridobitev sredstev iz evropskih finančnih mehanizmov, in sicer da zaključek posamezne investicije, za katero se pridobi podpora, ne bi bil vezan na koledarsko leto, saj bi tako preprečili, da bi se investicije izvajale v za naravo in biotsko raznovrstnost neprimernem času.

Direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo je ocenil, da je dobro, da je slovenski turizem izrazito trajnostno usmerjen, in menil, da je treba glede različnih dejavnosti na zavarovanih območjih rešitve iskati s sprejemanjem določenih kompromisov. »Ne vidim razloga, da tudi glede tega ne bi bili uspešni,« je dodal.