Združena ekipa HNMP in GRZS je v prvem prikazu helikopterskega reševanja sledila scenariju, v katerem so oskrbovali osebo z anafilaktičnim šokom. / Foto: Tina Dokl

Tradicionalni Ažmanovi dnevi

V kongresnem centru hotela Špik v Gozdu - Martuljku so potekali že 24. Ažmanovi dnevi, simpozij urgentne, gorske in družinske medicine, ki sta ga organizirala Osnovno zdravstvo Gorenjske – OE Zdravstveni dom Tržič in Gorska reševalna zveza Slovenije.

Simpozija, ki je potekal v petek, 2., in v soboto, 3. junija, so se udeležili predvsem urgentni in družinski zdravniki ter člani njihovih timov, zdravniki in drugi zdravstveni delavci Gorske reševalne zveze Slovenije ter Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP). Vodja simpozija prim. dr. Iztok Tomazin je poudaril, da ga veseli dobra udeležba predvsem mlade generacije ter da je posebnost Ažmanovih dni tudi osredotočenost na teme, ki so na drugih strokovnih srečanjih pogosto spregledane. »Izkušeni predavatelji ter inštruktorji s svojim znanjem, izkušnjami in energijo prispevajo, da je simpozij vsako leto zanimiv, poleg tega pa smo pripravili tudi zelo kakovostne, situacijsko obarvane praktične delavnice na terenu,« je pojasnil.

Udeležence so pozdravili tudi direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Matjaž Žura, dekan Medicinske fakultete v Ljubljani Igor Švab, v imenu Ministrstva za zdravje pa državna sekretarka Azra Herceg. Prvi dan simpozija je bil poleg različnih predavanj, ki so se dotikala tem, kot so izgorelost, stres, medicinska uporaba konoplje in drugih, namenjen tudi demonstraciji helikopterskega reševanja ter zaznamovanju dvajsetih let HNMP Slovenije. Enoti HNMP Brnik in HNMP Maribor povprečno opravita 450 intervencij letno in sta ključnega pomena pri reševanju nenadno resno obolelih ter hudo poškodovanih, obenem pa predstavljata tudi bistveno dopolnilo ekipam reševalcev na smučiščih in v Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). V demonstraciji helikopterskega reševanja sta sodelovala vojaški in policijski helikopter, prvi v ferati Hvadnik, kjer so demonstrirali oskrbo osebe z anafilaktičnim šokom, pri drugem pa reševanje ob padcu v steni. »Ob omembi reševanja s helikopterjem vsi takoj pomislimo na najbolj kritične situacije v zdravstvu, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje na najvišjem strokovnem nivoju. Ta potreba je bila tudi vodilo, da se je začel vzpostavljati sistem helikopterskega reševanja. To je še posebno ključno na območjih, ki so oddaljena od bolnišnic in kjer je čas prevoza lahko bistven dejavnik za preživetje,« je poudarila državna sekretarka in ob tem dodala, da je vsem jasna nujna potreba po spremembah ter da se ob počastitvi obletnice delovanja enote HNMP še bolj poudarja dejstvo, da si zdravstvo zasluži nove moderne namenske helikopterje.

Drugi dan je bil namenjen otrokom v gorah ter množičnim nesrečam, ponudili pa so tudi več delavnic, kot so imobilizacija na zahtevnem terenu, zagotavljanje odprte dihalne poti, pomoč pri spoprijemanju s stresom in druge.