Antologija Brez križa in imena

Ko se je minuli petek ob mogočni cerkvi v Crngrobu začelo večeriti, sta na pesniškem recitalu Pasijonke zazveneli beseda in glasba. Večer je bil posvečen novi pesniški antologiji Brez križa in imena akademikinje ddr. Marije Stanonik. Z njo se je pogovarjala dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica pri Slovenski matici, ki je zbirko tudi izdala.

Projekt Pasijonke je sicer zaživel leta 2015. Organizator večera v Crngrobu Blaž Karlin je poudaril, da se ves ta čas trudijo, da zoper grmenje zvočnikov nekulture in laži spregovorijo z besedo kulture spominjanja in spoštovanja do vseh, ki so trpeli med drugo svetovno vojno in po njej. »Ko prepovedanim in zamolčanim pesnikom in pesnicam skušamo vrniti vsaj nekaj krivično jim odvzetega glasu,« je povedal Karlin.

Postavila je križ in jim dala imena

Osrednje dogajanje na večeru je bilo namenjeno predstavitvi nove pesniške antologije Brez križa in imena: slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej. V pogovoru, ki je pustil močan vtis na vseh prisotnih, sta avtorica ddr. Marija Stanonik in dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica pri Slovenski matici, odstrli marsikatero tančico o vsebini zbirke. Knjiga ima kar 541 strani in predstavlja dragoceno pričevanje mnogih zamolčanih pesnikov, pa tudi preprostih ljudi, ki so svoje trpljenje in doživljanje vojnih strahot prelili v verze, si tako lajšali grozote vojnega časa in ohranjali človečnost. Da gre za zbrano poezijo vseh tistih, ki niso bili znotraj revolucije, ki se niso pridružili Osvobodilni fronti, »pesemsko ustvarjanje tistih, ki so se znašli 'na drugi strani',« je izjemno delo predstavila Fridl Jarčeva, avtorica Stanonikova pa je poudarila, da ima zanjo vsaka pesem svoj prepoznavni obraz. Pesmi so v antologiji Brez križa in imena razporejene v sedem ciklov. »Na prvem mestu sta dom in domovina, kar govori o globoki ljubezni piscev do domače zemlje in o njihovem prav tako močnem preziru do okupatorja. Eden osrednjih je religiozni cikel. Vera je tem ljudem dajala moč za preživetje vsega hudega, soočanja s smrtjo in nasiljem, vendar je treba po prepričanju akademikinje prof. ddr. Marije Stanonik poudariti, da je pogosta tudi pri pesnikih NOB. Zbirko zaključuje cikel Pesmi oz. Sonetni venci, ki kaže na intelektualno razgledanost, umetniško zahtevnost in pesniško veščino ustvarjalcev,« pove dr. Ignacija Fridl Jarc, ki poudari, da je Stanonikova zamolčanim pesnikom postavila križ in jim dala imena.

Večerni somrak sta rezali beseda in glasba

Poezija zamolčanih, pobitih, prezrtih ali za vedno neznanih avtorjev, ki sta jo prebirala mlada bralca Barbara Kržišnik in Jakob Florjančič, se je prepletla z glasbo mladih glasbenic Tare Oblak na violi in Mance Berce na violini. V večernem somraku je nad zbranimi v objemu cerkvenega preddverja zevala razpadajoča mežnarija, priča trpljenja in predsmrtnega strahu, poslednjih molitev in zadnjih besed po vojni pobitih brez križa in imena. Še z večjo mrakobnostjo pa so med poslušalce večera zarezale besede organizatorja dogodka Blaža Karlina, da so tisti, ki so odhajali v strašno smrt, bili tedaj v prav takem cvetu mladosti kot mladi, ki so sodelovali na petkovi prireditvi.