Med občinami, ki pospešeno vlagajo v energetsko sanacijo javnih objektov, je tudi Mestna občina Kranj. Pred leti so celovito energetsko prenovo izvedli v desetih, delno pa v dvanajstih objektih, med njimi tudi Osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju (na sliki). Letos so zagnali nov cikel, v katerem bodo energetsko prenovili dvanajst objektov, predvsem vrtcev in šol, pripravljajo pa se že na tretjo fazo energetskih sanacij. / Foto: Tina Dokl

Občine uspešno zmanjšujejo emisije

Gorenjske občine so v obdobju 2005–2020 emisije toplogrednih plinov v sektorju občinskih javnih stavb zmanjšale za 27 odstotkov, pri javni razsvetljavi pa za 38 odstotkov.

Kranj – Gorenjska je leta 2019 kot prva regija sprejela Trajnostni energetsko-podnebni načrt (TEPN), s katerim se je osemnajst gorenjskih občin zavezalo, da do leta 2030 za štirideset odstotkov zmanjšajo emisije ogljikovega dioksida (CO2) v domeni občin glede na leto 2005. Kot so ugotovili na zadnji seji Sveta TEPN Gorenjske, se zastavljenemu cilju vse bolj približujejo. V sektorju občinskih javnih stavb so se namreč emisije CO2 v obdobju 2005–2020 zmanjšale za 27 odstotkov. Kot je pojasnil Cene Udovič iz Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG), takšno znižanje emisij toplogrednih plinov v sektorju občinskih javnih stavb pripisujejo predvsem izboljšani energetski učinkovitosti javnih stavb in povečanju uporabe obnovljivih virov energije.

Najboljši napredek pri javni razsvetljavi

Še večji napredek je regija dosegla pri javni razsvetljavi, saj so se emisije CO2 zmanjšale za 38 odstotkov, predvsem zaradi uvedbe energetsko učinkovitejših tehnologij razsvetljave, kot so LED-sijalke. V stanovanjskem sektorju so se emisije zmanjšale za 31 odstotkov iz podobnih razlogov kot pri občinskih stavbah. V prometnem sektorju je bilo izmerjeno zmanjšanje emisij relativno nizko – štiriodstotno. Razlog vidijo v povečanju števila osebnih vozil in števila potovanj z njimi ter v počasnem napredovanju elektrifikacije prometa. Na področju industrije pa so zaznali celo povečanje emisij CO2 za devet odstotkov, pri čemer poudarjajo, da je Gorenjska v tem obdobju močno povečala obseg proizvodnje, svojo učinkovitost in produktivnost.

»Medtem ko so prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje emisij ključnega pomena, je pomembno priznati sposobnost industrije, da proizvede več blaga in hkrati zmanjšuje relativni vpliv na okolje. Industrija ima ključno vlogo pri gospodarskem razvoju in blaginji Gorenjske, saj ustvarja delovna mesta, privablja naložbe in izboljšuje življenjski standard. Uravnoteženje rasti industrije s trajnostnimi praksami bo ključnega pomena za zagotovitev nadaljnjega gospodarskega napredka ob soočanju z okoljskimi vprašanji,« poudarjajo v LEAG.

Gorenjska je bila sicer kot prva regija iz Slovenije izbrana v evropsko Misijo prilagajanja podnebnim spremembam. Direktor LEAG Črtomir Kurnik je pojasnil, da so dosedanje aktivnosti zajemale analizo trenutnega stanja, prepoznavanje ovir, dobrih praks in priložnosti za prilagajanje podnebnim spremembam. Predsednica Sveta TEPN Gorenjske Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, pa je med drugim poudarila, da moramo tako posamezniki kot družba postati še bolj aktivni za doseganje ciljev misije.

Gorenjska se vključuje tudi v Platformo za implementacijo Misije prilagajanja na podnebne spremembe (MIP4Adapt), ki je namenjena podpori evropskim regijam in lokalnim oblastem pri prizadevanjih za krepitev podnebne odpornosti. Gorenjsko bo tako podprla pri prenosu znanja, pripravi projektov in pridobivanju finančnih sredstev za njihovo implementacijo.