S Krožnikom nad izzive hrane

Ogromne količine zavržene hrane predstavljajo velik izziv sodobne družbe, na katerega nismo imuni niti v Sloveniji. Eno od rešitev ponuja kranjsko zagonsko podjetje, ki razvija aplikacijo, od katere bodo imeli koristi tako potrošniki kot trgovci z živili.

Pred nedavnim smo zaznamovali dan brez zavržene hrane, a v resnici smo še precej oddaljeni od tega cilja. V Sloveniji letno 143 tisoč ton hrane konča v smeteh, vsak Slovenec je v povprečju zavrže okoli 68 kilogramov. Zavržena hrana pa ni le okoljski oziroma etični, temveč tudi ekonomski problem, kar je še posebno izrazito v času visoke inflacije.

Z izzivom se je spoprijelo zagonsko (start-up) podjetje Krožnik iz kranjske Kovačnice, ki so ga ustanovili Marcel Nahtigal, Klemen Štrajhar in Aljaž Ferencek, ki se jim je pred kratkim pridružila še Iza Tovornik. Mlada ekipa razvija mobilno aplikacijo Krožnik, s pomočjo katere bodo lahko uporabniki preverili, kateri izdelki so pred iztekom roka uporabe v bližnji trgovini, in jih kupili z zagotovljenim vsaj 50-odstotnim popustom, trgovci pa se bodo seveda lahko odločili tudi za višje pocenitve.

Navdih za aplikacijo so črpali iz podobnih storitev, ki že uspešno delujejo v nekaterih evropskih državah, recept za zmanjšanje količine zavržene hrane pa bi zdaj radi predstavili tudi slovenskim potrošnikom.

»Z aplikacijo rešujemo težavo vseh, ki se v tem času spopadamo z visokimi cenami živil, saj bomo povsem uporabne izdelke dobili precej ceneje kot sicer, hkrati pa preprečili, da bi hrana končala v smeteh,« pravi Nahtigal, ki je prepričan, da zamisli ne podpirajo le okoljsko ozaveščeni mladi, ki so vešči uporabe sodobne tehnologije, temveč je na pozitiven odziv naletela tudi med starejšimi. »Ko smo začeli razvijati aplikacijo, sem bil prepričan, da bodo idejo najprej podprli mladi, ki so že samostojni, so jim blizu zelene teme, hkrati pa se srečujejo z relativno nizkimi dohodki. A glede na povratne informacije, ki jih dobivamo, odkar se več izpostavljamo v javnosti, starostni razponi potencialnih uporabnikov segajo tudi do precej starejših generacij. Tudi veliko upokojencev pravi, da komaj čakajo takšno rešitev, in tudi zaradi njih smo se odločili, da razvijemo aplikacijo, ki bo čim enostavnejša za uporabo,« še dodaja sogovornik.

Kakšno je zanimanje za aplikacijo, ki bo sicer za uporabnike pametnih mobilnih naprav na voljo od jeseni, so pri Krožniku preverili tudi med trgovci, ki so ključni element, da bo zamisel zares zaživela. »Odzivi trgovcev, s katerimi smo bili v stiku, so pozitivni. Zavedajo se namreč težave zavržene hrane, ne nazadnje tudi odvoz in uničenje zanje predstavljata dodaten strošek, tako da bi tudi s tega vidika Krožnik zanje predstavljal rešitev,« pojasnjuje.

Ekipa trenutno pripravlja vse potrebno za testiranje, ki bo potekalo v poletnih mesecih, pri čemer jim bo v pomoč več manjših trgovin, ki so že potrdile sodelovanje, do jesenskega lansiranja aplikacije pa bi radi našli tudi partnerja, s katerim bodo nadaljnji koraki lažji. »Leto po tem, ko bo aplikacija na voljo uporabnikom, bi bili zadovoljni z okoli petdesetimi trgovci in vsaj deset tisoč aktivnimi uporabniki,« o pričakovanjih pravi Marcel Nahtigal, ki sicer meni, da se bo storitev najprej prijela v Ljubljani in drugih večjih mestih, postopoma pa bi radi postali vseslovenski servis, delovali tudi na drugih delih prehranske verige in pomagali tudi pri izobraževanju oziroma ozaveščanju o prehranski problematiki. »Trgovci zavržejo 'le' okoli deset odstotkov hrane, končni potrošniki pa približno polovico. Glavna težava je torej pri nas doma – in tukaj je torej še precej prostora za izboljšave,« je sklenil Nahtigal.