Šmarnice pri Gospe Sveti

Leta 1999 so v baziliki pri Gospe Sveti na Gosposvetskem polju sredi celovške ravnice prvič organizirali slovenske šmarnice. Marijina cerkev Gospa Sveta se je takrat zdela kot najprimernejši kraj za obhajanje te majske verske in tudi ljudske pobožnosti, saj je škof Modest, ki je med Karantanci oznanjal krščanstvo, tu leta 760 zgradil prvo cerkev, sedanjo stolnico pa so gradili v letih od 1430 do 1490. Do plebiscita je bila tu še živa slovenska govorica, po njem pa vedno manj. Šmarnice so zato dogodek, ko je pri Gospe Sveti še mogoče slišati slovensko pesem in besedo.

Letošnje šmarnice so bile v nedeljo, 21. maja, organizirali pa so jih Slovenski pastoralni odbor, Referat za cerkveno glasbo pri celovški škofiji in Katoliška akcija. H Gospe Sveti je prišlo veliko ljudi. Največ seveda iz Koroške, veliko pa tudi iz Slovenije. Vreme je bilo sončno, toplo, šmarnice pa so priložnost, da se srečajo ljudje, ki se sicer ne videvajo pogosto. Vmes pa so bila tudi leta korone, ko smo bili prisiljeni ostajati vsak v svojem okolju.

Pri Gospe Sveti so se v nedeljo od enajste ure naprej prepletali pogovori, molitev in pesem. Do popoldanske osrednje šmarnične slovesnosti je bilo dovolj časa tudi za obisk bližnjega Krnskega gradu, kjer so našli znameniti knežji kamen, ki je sedaj postavljen na vidnem mestu v deželni hiši v Celovcu. Na osrednji šmarnični slovesnosti je mašo daroval dekan in župnik v Štebnu in v Ločah Stanko Olip iz Sel, eden od treh bratov duhovnikov. Prepeval je mešani pevski zbor Frančiška Borgija Sedeja iz Števerjana, igrali pa so tamburaši iz Loč pod vodstvom Erike Wrolich. Pete litanije so peli Pavel Zablatnik in duhovniki brata Peter in Ivan Olip ter Janko Krištof. Slovenske šmarnice, ki tudi v čaščenju Marije povežejo Slovence, so bile sklenjene z družabnim srečanjem in prigrizkom – po koroško agape – na dvorišču bazilike.