Več časa valjenju posveča Agata, Šimen pa ji ves dan prinaša hrano. / Foto: Primož Pičulin

Pri šoli v Žabnici gnezdita Agata in Šimen

Po tem, ko so decembra 2021 pri podružnični šoli (PŠ) v Žabnici postavili gnezdišče za štorklje, so 26. aprila letos dočakali tako želeni prihod para štorkelj. Agata in Šimen, kot so ju poimenovali otroci, prvega potomca pričakujeta čez 15 dni.

»Gospa iz hiše tu zraven šole je rekla: 'Veste, kaj, učiteljica, vi ste tu zraven nas postavili drog z gnezdom, zdaj pa pričakujem četrtega otroka.'
In imajo zdaj res pol leta starega dojenčka.«

Žabnica – Dogajanje v gnezdu pri PŠ Žabnica si lahko 24 ur na dan ogledujemo s pomočjo spletne kamere, ki so jo namestili v okviru participativnega proračuna. »Oba skrbita za mladiče in oba valita. Vendar ona vali več. Tako veselje imamo tu, ko ju lahko ves čas spremljamo,« navdušeno pove ena od idejnih vodij projekta Štorklje v Žabnici Saša Porenta. In ko Agato opazujeva skozi okno, doda: »Res je ponosna, prav privoščim ji.«

Agata vali štiri jajca. »Koliko štorkljic bo preživelo, je odvisno od hrane. Če je letina slaba, samica nagonsko odvrže mladiče iz gnezda. Upamo, da ne bo tako in da bodo vsi preživeli.«

Decembra 2021 so torej na pobudo učiteljic Saše Porenta in Urške Tičar pred šolo postavili gnezdišče. Pri tem so jim pomagali izvajalci Elektra Gorenjska ter domačin Jože Frelih, ki je izdelal košaro za gnezdo. Učenci so nabrali veje za gnezdišče, s katerim je postlano gnezdo. »Strokovnjaki (sodelujejo z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) so rekli, da jima naj posteljemo z vrbo, mi smo nabrali, kar nam je prišlo pod roke, kar kake dve do tri butare smo sestavili v gnezdo. Kar jima ne ustreza, zmečeta ven, sama pa sta si postlala s suho travo.«

Da štorklje prinašajo otroke, ni mit?

Učiteljica Saša Porenta z navdušenjem pove, da že nekaj mora biti na tem, da štorklje prinašajo otroke. »Gospa iz hiše tu zraven šole je rekla: 'Veste, kaj, učiteljica, vi ste tu zraven nas postavili drog z gnezdom, zdaj pa pričakujem četrtega otroka.« In imajo zdaj res pol leta starega dojenčka.« Sploh pa je Saša Porenta vesela, da gnezdo štorkelj vzbuja toliko zanimanja. »Zadnjič mi je na primer učenec prinesel članek, v katerem je pisalo, da do leta 1822 nihče ni vedel, kam se selijo te ptice. V Nemčiji so takrat ustrelili štorkljo in v njenem vratu našli afriško puščico. Tako so ugotovili, da se selijo na črno celino. Me veseli, da tudi starši gledajo, spremljajo, se zanimajo; učenci so navdušeni.« Na Gorenjskem je sicer to že dvanajsto gnezdo, kar kaže, da tudi to, da štorklje gnezdijo tam, kjer so doma dobri ljudje, ni mit.