Srečanje z medvedom

Medvedi so mi bili vedno ene take simpatične kreature. V sredo, 17. maja 2023, pa sem mi je zgodilo, kar sledi. Grem po svoji pogosti poti s Kovka v Žirovnico in pod seboj kar naenkrat zaslišim eno silno lomastenje in rjovenje. Pogledam, proti meni po strmem bregu navzgor dobesedno drvi medved, najbrž medvedka, in za njo več mladičev, dva ali celo trije. Že vidim, kako me napade, ko se nenadoma obrne in podi mladiče nazaj. Jaz otrpnem, ne bežim, skušam se skriti za bližnjo smreko, ko se znova in tuleče požene proti meni, moj pes Hans laja vanjo, samo še kakih pet metrov je od mene! In potem se spet kar naenkrat obrne in steče za mladiči, jaz in Hans pa beživa ravno v nasprotno smer, po stezi navzdol. Pogledujem nazaj in presrečen ugotavljam, da ni več za nama. Ko pridem do vode in na cesto v naši dolini, prihajam k sebi. In pomislim, da me mogoče sploh ni hotela napasti, ampak le odgnati proč od mladičev …

Po tem incidentu mi medvedi niso več tako simpatični. A če bi me nekdo, ki bi imel to možnost, vprašal, ali naj to medvedko ubije, bi mu rekel, da ne, bog ne daj. Ker tudi ona ni ubila mene. Zdaj je samo še vprašanje, kdaj grem spet na to pot, ki je očitno nevarna, a meni tako potrebna.

Z medvedom ali brez njega ...

Miha Naglič