Že sicer nepregledno križišče še dodatno zastira velika usmerjevalna tabla. / Foto: Aleš Senožetnik

Domačini opozarjajo na dotrajano cesto

Intenziven in nenačrtovan turistični razvoj poslabšuje kvaliteto življenja lokalnih prebivalcev, menijo vaščani Podloma, ki se bojijo, da bo dotrajana cesta, ki skozi vas pelje tudi proti Veliki planini, zaradi gradnje šestsedežnice še nevarnejša.

Domačine skrbi, da se bo stanje še dodatno poslabšalo zaradi gradnje šestsedežnice na Veliki planini, ki nima svoje servisne poti, zato bo ves material na Planino s tovornjaki prepeljan prav skozi Podlom.

Kamnik – Sredi naselja Podlom, nekaj sto metrov pod vrhom prelaza Črnivec, se odcepi državna cesta proti Lučam in Logarski dolini. Slabo vzdrževana cesta, na katero so pred dobrima dvema desetletjema, ko je cesto od občine v vzdrževanje prevzela država, položili nekajcentimetrsko asfaltno protiprašno zaščito, pa povzroča sive lase prebivalcem Podloma in Kališ, ki po njej dostopajo tudi do svojih domov in ob njej opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost.

Cesta se poseda, ni varovalne ograje ...

Kot nam je povedal domačin Boris Štupar, se krajani sicer neuspešno trudijo, da bi tudi za njihov kraj postavili vsaj tablo za razpršeno naselje. S Štuparjem smo se najprej sprehodili do slabo urejenega križišča. Kot pravi, so pred časom za potrebe Velike planine majhne usmerjevalne table nadomestili s precej večjimi, ki so nameščene tik ob križišču in zastirajo pogled, kjer je vidljivost zaradi ovinka že tako slaba, hitrost pa omejena na devetdeset kilometrov na uro. »Zaradi neprimernega križišča oz. ovinka morajo številni (pre)težki tovornjaki in predvsem šolski izletniški avtobusi za vožnjo proti Veliki planini in z nje iti obrnit na prelaz Črnivec,« nadaljuje Štupar. V praksi sicer marsikdo pelje mimo križišča in nato z vzvratno vožnjo še toliko bolj ogroža prometno varnost. »Križišče je nujno potrebno prenove, odmika tabel na razumno razdaljo, treba bi bilo tudi zgraditi varno šolsko pot, postaviti in označiti avtobusna postajališča in vse to opraviti pred gradbenimi posegi …« še našteva Štupar.

Dotrajanost pa se kaže tudi pol kilometra višje, kjer se cestišče v Plazu in nato pred cerkvijo sv. Ahaca na več mestih močno poseda. Ker manjka tudi nekaj sto metrov varnostne odbojne ograje, pa je še toliko nevarnejše, zaradi česar je že nekaj avtomobilov zdrsnilo s ceste. »Če prijaviš nesrečo policiji, voznik dobi še plačilni nalog zaradi neprilagojene hitrosti, čeprav je pravi vzrok prav nevarna cesta,« meni sogovornik, ki ga skrbi tudi, da bi pod prelomljeno asfaltno površino spet počila cev vodovoda, namočena zemljina pa bi na že tako plazovitem območju v Plazu kaj hitro splazila.

O stanju na cesti sicer domačini redno obveščajo pristojne in jih prosijo, naj si jo pridejo ogledat, a kot pravi Štupar, konstruktivnega dialoga ni ne s strani Občine Kamnik, ne države in ne Krajevne skupnosti Črna. Ob odgovorih na dopise odpišejo, da bodo usad v Plazu sanirali, da bo geolog opravil svoje delo, da bodo, ko bo denar, naredili varnostno odbojno ograjo, da pa denarja nimajo, da to ni njihovo … Zdaj domačine skrbi, da se bo stanje še dodatno poslabšalo zaradi gradnje šestsedežnice na Veliki planini, ki nima svoje servisne poti, zato bo ves material na Planino s tovornjaki prepeljan prav skozi Podlom.

Rekonstrukcija še ni predvidena

Za pojasnila smo zaprosili Direkcijo RS za infrastrukturo, kjer so nam sicer odgovorili, da imajo v načrtu projekt rekonstrukcije dobrih 6,8 kilometra dolgega odseka na območju Podvolovljeka, ki je v sosednji občini Luče. Na drugi strani cestne povezave pa v prihodnjih letih načrtujejo sanacijo, ki se bo začela 350 metrov višje od križišča in bo potekala do Kranjskega Raka. »Več informacij bo znanih, ko bo projekt uvrščen v načrt razvojnih programov, predvidoma v prihodnjih letih,« so še pojasnili.

Po odgovore, kako bo gradnja šestsedežnice na Veliki planini vplivala na cesto skozi Podlom, smo se obrnili tudi na družbo Riko, ki kot partner izvajalca, družbe Leitner, sodeluje pri gradnji sedežnice. »Vsekakor bomo logistiko prilagajali razmeram in potrebam, nikakor ne le v prid učinkovitosti, temveč tudi v prid ohranjanja narave in obstoječe infrastrukture. Kakršnekoli poškodbe bomo tudi sanirali,« so pojasnili.

S problematiko so seznanjeni tudi na kamniški občini, kjer so direkcijo že večkrat pozvali, naj pristopi k celoviti sanaciji, saj ceste ni mogoče urediti zgolj z rednim vzdrževanjem. Po besedah župana Mateja Slaparja, pa je bilo več posluha pod prejšnjim ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ko je država že uredila trikilometrski odsek od Stahovice proti prelazu Črnivec in je bilo obljubljeno, da se bodo z enakim tempom nadaljevali proti vrhu Črnivca in Kranjskem Raku.