Za konkurenčne pogoje

Slovenski industriji je treba zagotoviti konkurenčne pogoje, je bilo glavno sporočilo gospodarstva na torkovi okrogli mizi v Ljubljani.

Ljubljana – Bo slovensko gospodarstvo preživelo energetsko krizo, se je glasilo naslovno vprašanje, na katero so odgovarjali sodelujoči na okrogli mizi, ki so jo minuli torek v Cankarjevem domu pripravile gospodarske zbornice in delodajalska združenja.

Ključna tema so bile visoke cene električne energije, zaradi katerih slovensko gospodarstvo izgublja konkurenčno prednost, na kar opozarjajo tudi podatki. Kot kaže analitika Gospodarske zbornice Slovenije, se je od oktobra lani do marca letos industrijska proizvodnja skrčila v desetih od 24 predelovalnih dejavnostih, največ v papirni industriji (za 18 odstotkov), proizvodnji kemičnih izdelkov (za 17 odstotkov), kovin in pohištva (za 11 odstotkov). Zaradi padca industrijske proizvodnje smo po oceni analitikov GZS izgubili pol milijarde evrov dodane vrednosti in za sto milijonov evrov davkov in prispevkov, če ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov, pa nam grozi izguba milijarde evrov dodane vrednosti in dvesto milijonov evrov davkov.

Kot je v kratkem pregledu makroekonomskih obetov v tem in naslednjem letu povzel dr. Igor Masten z ljubljanske Ekonomske fakultete, napovedi za prihodnje obdobje sicer kažejo, da naj bi se razvita gospodarstva izognila recesiji, vendar bo gospodarska rast na minimalnih ravneh. A je hkrati opozoril tudi na velik razhod med (preveč optimističnimi) napovedmi in realnim stanjem v gospodarstvu v minulih dveh letih. V prihodnje se tako lahko nadejamo še dokaj nestanovitnega okolja, v katerem bo na višjih ravneh vsaj še nekaj časa vztrajala tudi relativno visoka inflacija.

Kot je v razpravi dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič, ki je stanje zaradi visokih cen električne energije označil za skrb vzbujajoče, vrag počasi jemlje šalo. »Ali bomo pristopili protekcionistično in zaščitili slovensko industrijo ali pa bomo morali sprejeti odgovornost, da je pri nas več ne bo,« je bil jasen in ob tem opozoril, da Slovenija kot eno najbolj industrializiranih gospodarstev v Evropi drsi po lestvici navzdol.

Kot smo slišali, slovenska podjetja kljub subvencijam za megavatno uro elektrike plačujejo tudi dvesto in celo tristo evrov, kar je občutno več kot denimo v Nemčiji, kjer so dosegli cenovno kapico pri 130 evrih, sicer le za 70 odstotkov porabe. Matjaž Čemažar, direktor Domela iz Železnikov, je na konkretnem primeru pojasnil, koliko jih stane dražja električna energija: »V prvih štirih mesecih leta bomo plačali toliko elektrike kot lani v celem letu,« je dejal in ob tem povzel, kaj gospodarstveniki pričakujejo od vlade: »Želimo zgolj enake pogoje, kot jih imajo konkurenčna gospodarstva.«

V razpravi je sodeloval tudi minister, pristojen za energijo, Bojan Kumer, ki je sicer poudaril, da po podatkih Eurostata razlike med cenami električne energije v Nemčiji in Sloveniji niso tako velike in da so za podjetja ugodnejše od povprečja EU. Dejal je, da je bilo na področju energetske politike že precej narejenega, še pa je prostor za izboljšave, zato je že napovedal, da se bodo v prihodnjih dneh sestali s predstavniki gospodarstva.

»Če se bo vlada odločila ohraniti energetsko intenzivno industrijo, moramo nekaj narediti za ta podjetja, saj so od njih odvisna tudi številna srednja in mala podjetja. In ta premislek potrebujemo čim prej,« pa je poudarila direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki se je tako kot nekateri drugi govorci zavzela tudi za čimprejšnjo odločitev o drugem bloku jedrske elektrarne.

»Ukrepati moramo zdaj, sicer bo jeseni še huje,« pa je sklenil predsednik GZS Tibor Šimonka.