Borutu Pahorju Kugyjeva nagrada

Nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v ponedeljek obiskal Koroško. Najprej je bil v Selah, kjer se je poklonil spominu na trinajst zavednih Slovenk in Slovencev iz Borovelj, Železna Kaple in Sel, ki so jih konec aprila leta 1943 po smrtni obsodbi nacističnega sodišča obglavili na Dunaju.

Nato mu je Skupnost koroških Slovenk in Slovencev podelila 16. Kugyjevo nagrado, ki jo prejemajo posamezniki izven narodne skupnosti z zaslugami za ohranitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem in za sožitje med obema narodoma v deželi. Podelitve se je udeležil tudi koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser. Predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik je v nagovoru poudaril, da nagrado prejema izjemen politik z velikimi mednarodnimi izkušnjami in zaslugami za razvoj in obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, hkrati pa za negovanje sožitja med dvema različno govorečima narodoma na Koroškem. Borut Pahor je bil pogosto na Koroškem, kar je tudi izraz njegove skrbi za slovensko manjšino v deželi.

Nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor je v zahvalni besedi poudaril dolgoletno sodelovanje in prijateljevanje s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem. Povedal je, da je njegova družina živela ob italijanski meji in da je trpela zaradi fašističnega nasilja, vendar ga mama ni nikdar vzgajala v duhu maščevanja ali sovraštva. Ko je govoril o Slovencih doma in v sosednjih deželah, je poudaril, da tudi današnji čas omogoča utrjevanje in sodelovanje v okviru slovenskega kulturnega prostora. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in odprava ovir na meji je bila tudi velika priložnost za manjšine. Vse žal niso bile izkoriščene. V zahvali za nagrado je poudaril, da ga bo ta še naprej obvezovala k spodbujanju dobrososedskega sodelovanja in v njegovem okviru tudi k prizadevanjem za zagotavljanje pravic narodnih manjšin.

Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev v izjavi za javnost pozdravljajo podelitev nagrade Borutu Pahorju, vendar se njene podelitve niso udeležili. Slovenska vlada, ki jo je takrat vodil Borut Pahor, v pogovorih o postavitvi dvojezičnih tabel kot pogoja za postavitev ni zagovarjala 10-odstotnega deleža slovensko govorečih, kar zapoveduje Avstrijska državna pogodba, ampak je pristala na mejo pri 17,5 odstotka.