Pravljična hudoba v realnem svetu

Ste brali ali poslušali pravljici Volk in sedem kozličkov in Rdeča kapica? Obe prikazujeta volka kot hudobno, pretkano žival. Nekaj podobe živalske hudobe ohranja volk tudi v realnem svetu – zato, ker na (planinskih) pašnikih napada ovce, koze in druge pašne živali, dela škodo rejcem in straši ljudi. Čeprav je glede napadov na ljudi manjša zverina kot medved, je ljudi – razumljivo – strah, ko videvajo volkove po hribovskih poteh in naseljih in ko ponoči poslušajo v bližini njihovo tuljenje.

Zadnja dogodka, ko je le nekaj sto metrov proč od Blejskega jezera volk pokončal šest ovc in na Kriški gori devet ovc in koz, sta podobo volka kot hudobne živali še poslabšala. Verjetno bo takih zgodb do konca leta še kar nekaj, saj se je pašna sezona šele dobro začela. Volk namreč v alpskem območju ni več le občasni gost, ampak že stalni prebivalec. Samo na Zgornjem Gorenjskem so trije tropi, v katerih naj bi bilo po (jesenski) oceni zavoda za gozdove blizu trideset volkov. Volkovi tudi že niso več samo po gozdovih in na planinah, zdaj prihajajo že tudi v naselja. Krajanka Rečice naj bi pred dnevi videla dva, kako sta se potikala v okolici hiš na Rečici.

Vsak napad zveri na pašne živali in vsako (bližnje) srečanje ljudi z zvermi samo še prilije olja na ogenj vse bolj perečega problema upravljanja z velikimi zvermi, še zlasti z volkom. Državi pri tem ni lahko, iskati mora ravnovesje med naravovarstvenim in kmetijskim interesom, spoštovati tudi evropske direktive, se odločati, kaj je za državo bolj pomembno: ali biotska pestrost, katere del so tudi zveri, ali ohranjanje (hribovskega) kmetijstva, negovanje tudi za turizem zanimive pokrajine, zagotavljanje poseljenosti … Kako zahtevno je odločanje o zvereh, kaže že to, da je ministrstvo za naravne vire in prostor v postopku izdaje dovoljenja za odstrel 230 medvedov povabilo k sodelovanju kar 132 stranskih udeležencev.

A kolikor več je napadov zveri na živali, toliko manj je strpne razprave in toliko več ekstremnih predlogov za rešitev problemov, kot na primer »dajte nam puške in bomo sami naredili red«, »zveri pustite pri miru in naj kmetje sami zaščitijo živali na paši«. Obupani in razočarani kmetje, ki ne vedo več, kako naj na območjih navzočnosti zveri zaščitijo pašno živino, se organizirajo v civilne iniciative in se zbirajo na »protestih zoper volka«, kjer pozivajo k ukrepanju. Država ostaja še naprej preveč počasna in premalo učinkovita – tudi pri izdaji odločb za izredni odstrel problematičnih živali in pri izplačevanju odškodnin za pokončane živali.