O velikanu Vrharju

S prvo pravljico Velikan Vrhar je avtorica Hermina Jelovčan zastavila sklop pravljic, ki bodo izhajale pod skupnim naslovom Pravljice izpod Starega vrha.

Pravljica o velikanu Vrharju se ji je porodila na enem od njenih sprehodov po Starem vrhu. »V Javorjah je tudi Meteoritkova pot, na sredini katere je velika skala. Temu delu rečemo Za pečjo. In ker imam domišljije 'za izvoz', se mi je ob tej skali utrnila ideja za pravljico, ki je povezana z našim krajem,« je razložila Hermina Jelovčan. K pripovedovanju pravljic jo sicer ves čas spodbujajo tudi njeni trije nečaki. Nečakinja Lucija Remškar je ob njenem pripovedovanju risala in tako je nastala slikanica, ki jo je založilo Turistično društvo Stari vrh, saj je Hermina Jelovčan njihova zelo aktivna članica.

S pravljico o velikanu Vrharju je že lani navdušila tudi otroke v vrtcu v Javorjah in tudi to je bil eden od razlogov, da se je odločila, da jo zapiše in izda v knjižni obliki. »Otroci v vrtcu so na podlagi pravljice vse leto ustvarjali: izdelali so risbo velikana, hodili po njegovi poti in iskali dragulje, nabirali zelišča za čaj ...« je razložila Hermina Jelovčan. Tako je pred dvema tednoma izšla slikanica, ki pripoveduje zgodbo o revni deklici Jerici, ki je sama skrbela za bolnega očeta. Njen trud je opazil tudi gorski mož Vrhar, ki se mu je deklica zasmilila in jo je želel vzeti k sebi. A čeprav jo je mamil tudi z zlatom in dragulji, ni želela zapustiti očeta. V jezi in žalosti je Vrhar odlomil veliko skalo in jo zalučal na zaklad, da so se dragi kamni raztresli po bregovih. To so videle dobre gozdne vile, ki so dragulje spremenile v zdravilne rožice, s katerimi je Jerica pozdravila očeta.

Po besedah Hermine Jelovčan že nastajajo nove pravljice, ki bodo prav tako povezane z njenim domačim krajem. »Nekaj pravljic bo povsem avtorskih, kot je Velikan Vrhar, obenem pa sem se odločila zapisati tudi pravljice, ki sta mi jih pripovedovali mama in stara mama, da ne bodo utonile v pozabo.«