Iz Škofje Loke jih je odpeljal v Žiri

V Mali galeriji Kulturnega središča Stare Žiri so v petek odprli razstavo likovnih del s pomenljivim naslovom Kaj mislijo krave? avtorja Simona Mlakarja.

Žiri – Koga je akademski slikar Simon Mlakar iz Škofje Loke odpeljal v Žiri? Enostavna ubeseditev, podprta s ta čas popularno umetno inteligenco, bi bržkone sporočala, da je skozi Poljansko dolino do Žirov popeljal svojo aktualno čredo krav. Mesec dni smo o tem, ali krave kaj razmišljajo, poskušali ugotoviti ob opazovanju Mlakarjevih risb na razstavi v gostilni Pr' Pepet, zdaj je krave na pašo odpeljal v galerijski prostor Kulturnega središča Stare Žiri. Od minulega petka pa do 14. junija bo tu na ogled 12 del, gre za tehniko risba z ogljem, na katerih opazujemo skupaj 17 krav.

Osrednji motiv so krave na paši – v različnih položajih, morda tudi razpoloženjih. Morda, saj nam že naslov razstave Kaj mislijo krave? ponuja še eno vprašanje: Kdo bi vedel? O tem, kaj je slikarja in likovnega pedagoga, v svojem umetniškem delu vselej družbeno angažiranega, po upokojitvi usmerilo k tovrstni motiviki, Simon Mlakar pove: »Poglejte samo, koliko je take in drugačne 'jebe' po svetu. Tudi v lastni državi stalno živimo pod nekim pritiskom, ki ga vseskozi dodatno stopnjuje neka splošna nervoza v družbi. Potem pa na pašniku gledam krave, kako dan na dan stoično mirno ležijo na travi in prežvekujejo. Te velike živali – bik lahko doseže tudi 1300 kilogramov, krava do 800, 900 kilogramov – pa se nasproti življenju, ki ga živimo ljudje, povsem nenapadalne, v nekakšni lastni umirjenosti, sprehajajo po pašniku. In se vprašam, le kaj mislijo krave ...«

Krave mislijo nič

»Krave mislijo nič, mi lahko mislimo nič. Ko gledam te slike, sem pomislil na izvrstno kvaliteto uma, to na sebi in v sebi počivajočega, samoreflektirajočega mišljenja ali kontemplacije, ki je zgolj prazno doživljanje sebe kot čiste nedoločenosti, ko se svet umakne zaznavi brez predmeta, ko um, neobseden z ničimer, gleda le samega sebe in meglo okoli sebe. Ko je on nekaj tako praznega, da zanj niti niča kot zavesti odsotnosti vsega ni,« ob bratovih slikah zapiše filozof Peter Mlakar in nadaljuje: »To je stanje popolnega miru, ker te ne moti nič. To je čista spokojnost čez vse. To bi bil zenovski Nič. Če je živali v tem njenem poležavanju tako zgrajena zaznava, ni daleč od tiste, v kateri je tudi nam nadvse dobro. Misliš, a ni nič. Nič te ne moti, ni dražljaja, če pa je, je to mir.«

Simon dodaja, da gre v nekaterih vzhodnjaških filozofijah za najvišji stadij zavedanja, ko prideš do stanja nič, v katerem ni ničesar več, kar bi te motilo. »Mojih krav nič ne moti. Umirjene so, počivajo, prežvekujejo,« pove umetnik in doda, da ga je ob številnih sprehodih ob pašnikih vse to spodbudilo k risanju krav. Morda bi temu veljalo pripisati tudi odsoten pogled teh velikih živali – tistih narisanih od spredaj –, ki ga opažam gledalec.

Vrača se k risbi

Kot pove avtor, kot že omenjeno gre za tehniko risba z ogljem, je za razstavo v Žireh izbral predvsem dela, ki se mu zdijo primernejša za galerijski prostor, med njimi je tudi nekaj večjih formatov. »Vsaj 15 let že nisem slikal na klasični način. Ukvarjal sem se z digitalnimi grafikami in še marsičim drugim. Zato sem ugotovil, da se moram ponovno ogreti in sem začel lepo po šolsko z risbo. Zato za zdaj še nimam veliko del, med katerimi bi izbiral,« poudarja Simon Mlakar in dodaja, da se je moral natančno poglobiti tudi v anatomijo teh živali. Zaveda se, da je pomemben vsak mišični sklop, vsaka guba, da podoba živali deluje čim popolneje v realistični maniri.

»Hodil sem po različnih pašnikih in fotografiral krave v različnih položajih. Imam vsaj petsto fotografij, ki so mi v pomoč pri risanju, kljub temu pa včasih za kakšen detajl vprašam veterinarja,« na risbo ali dve je tudi uvedel sicer nevpadljivo človeško figuro.

Upa, da bodo obiskovalce razstave v Žireh pritegnile njegove risbe, ki ob estetski lepoti vabijo tudi k razmišljanju o tem, kaj mislijo krave. Hkrati si ne upa napovedati, v katero smer bo v prihodnje peljal svojo umetniško »čredo«. Za zdaj se ta uspešno veča.