Niso bili in niso brez časti

To misel je leta 1978 med obiskom Sel na Koroškem izrekel tedanji avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in s tem po 35 letih rehabilitiral 13 žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple, ki jih je nacistična oblast 29. aprila leta 1943 obglavila v tako imenovani sivi hiši na Dunaju. Tako je bilo po smrtni obsodbi, ki jo je na celovškem sodišču 12. aprila leta 1943 izrekel sam predsednik vrhovnega nacističnega sodišča Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, na najbolj grozovit način vzeto življenje dvanajstim slovenskim fantom in možem in eni ženski. Ker večina od njih ni znala nemško, niso imeli niti najmanjše možnosti obrambe in pojasnjevanja okoliščin. Obglavljeni so bili del skupine 200 žensk in moških, ki so jih nacisti decembra leta 1942 aretirali v Železni Kapli, v Borovljah in v Selu, zoper 135 pa so bile vložene obtožbe. Glavni razlog za umor je bilo dejstvo, da so bili zavedni Slovenci, da so bili obtoženi pomoči dezerterjem iz nemške vojske. Nacistična oblast je po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu leta 1938 obsodila na smrt več kot 40 Slovenk in Slovencev. Zločin ima še danes travmatične posledice za kraje, od koder so bili umorjeni. Ti so novembra leta 1949 našli svoj mir na pokopališču pred vhodom v selsko cerkev. Zato jih tudi imenujemo »selske žrtve«.

Letos mineva osemdeset let od njihove usmrtitve. Dan pred obletnim dnevom je bil v Celovcu tradicionalni spominski pohod od Celovškega gradu, kjer je bil v času nacistične vladavine sedež nacistične komande za Koroško in tudi Gorenjsko, do deželnega sodišča. Na prireditvi na dvorišču gradu in med pohodom pa so mladi iz Sel, Borovelj in Železna Kaple, nekateri tudi iz sorodstva pokojnih, nosili njihove na novo restavrirane fotografije. V nedeljo, dan po dnevu spomina, pa so se žrtev spomnili v Selah z mašo, polaganjem vencev in spominsko prireditvijo. Obakrat se je zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da pokojni mučeniki trajno ostajajo v častnem spominu.