Destigmatizacija področja duševnega zdravja
Trije pristojni ministri so v torek predstavili aktivnosti vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah kot odziv na tragične dogodke v Srbiji, ki sta jo v preteklih dneh pretresla dva strelska napada.
Na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba so na ravnatelje osnovnih in srednjih šol naslovili tudi predlog, da se danes v času pouka organizira dan kulture nenasilja in strpnosti. Današnji dan naj bi tako v šolah izkoristili za pogovore in aktivnosti, s katerimi bodo krepili veščine kulturne medsebojne komunikacije, čustveno odpornost in ustrezne odzive ob soočanju z nasilnimi dejanji.
Ljubljana – Na dogodke v Srbiji so se na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje odzvali že minuli petek in se sestali s predstavniki policije s skupnim ciljem zagotavljanja občutka varnosti v slovenskih šolah. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec pa so v torek napovedali še druge ukrepe, katerih cilj je poskrbeti za varno, zdravo in spodbudno okolje za zdrav in vsestranski razvoj otrok in mladostnikov.
Protokol ob zaznavi medvrstniškega nasilja
Minister Felda je poudaril, da je jasno, da so v slovenskih šolah vse oblike nasilja prepovedane in imamo do tega ničelno toleranco. »V slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu imamo tudi predpisan in v večini primerov dobro delujoč protokol ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja, ki vsebuje konkretne usmeritve in nasvete, kako preprečevati oziroma se soočati z najrazličnejšimi oblikami nasilja v šolah. A protokol in konkretna navodila niso vedno dovolj, v vsakem posameznem primeru je vključen tudi človeški faktor in pri posameznih incidentih se včasih tudi najbolj vešči učitelji znajdejo v nezavidljivem položaju, ko je treba hitro in odločno ukrepati.« Pri tem se mu zdi ključnega pomena tudi sodelovanje z institucijami v lokalnem okolju in starši oziroma skrbniki. Opozoril je še na porast duševnih stisk pri otrocih in mladostnikih, ki se kažejo tudi v obliki nasilnih dejanj. Kot je napovedal, se bodo osredotočili na preventivni vidik in zgodnje odkrivanje stisk pri mladostnikih. »V šolah se je med epidemijo povečalo število svetovalnih delavcev, kar se je izkazalo za koristno, zato bomo s tem nadaljevali tudi jeseni. Skupaj moramo postati še pozornejši na stiske, ki bi mlade lahko pripeljale do nasilnih dejanj.«
Širjenje sovražnosti vpliva na mlade
Po besedah ministra Bešič Loredana se mladi v sedanjem postkovidnem času soočajo s številnimi pritiski in izzivi, kar neposredno vpliva na njihovo duševno zdravje. »Zato jim je treba zagotoviti vso podporo.« Predvsem se mu zdi pomembno destigmatizirati področje duševnega zdravja, se o njem odkrito pogovarjati in ga na družbeni lestvici izenačiti s fizičnim zdravjem. Kot je pojasnil, so v pripravi novi zakoni o duševnem zdravju, o psihoterapevtski dejavnosti in o psihološki dejavnosti, poudaril je še, da so omogočili razpis 70 dodatnih specializacij iz klinične psihologije. »Moje temeljno sporočilo danes pa je, da je kakršnokoli nasilje nesprejemljivo, tako fizično kot verbalno. Na žalost je tega tudi v najvišjem političnem vrhu preveč. Širjenje sovražnosti vpliva na mlade, še zlasti če ostane nekaznovano oziroma dobijo občutek, da je vse dovoljeno.«
Prepoznavati vzorce, ki vodijo v nasilno vedenje
Medvrstniško nasilje in duševno zdravje je po besedah Luke Mesca pogosto povezano z razmerami v družinah in s socialnimi stiskami. »Na ministrstvu zato delamo vse, da bi blažili socialno situacijo. Noben otrok ne bi smel živeti v revščini, socialni položaj ne bi smel določati njegovega življenja in prihodnosti.« Napovedal je administrativno razbremenitev centrov za socialno delo, da bodo socialni delavci lahko v večji meri pomagali ljudem na terenu. Stremijo namreč k temu, da bi prepoznavali in preprečevali vzorce, ki vodijo v nasilno vedenje, saj je to bistveno lažje kot blažiti posledice nasilja.