Slavnostni govornik Rado Bohinc, član kolegija predsednika ZZB NOB Slovenije / Foto: Tina Dokl

Zgodovinske številke kričijo

Tako je na slovesnosti, ki je minuli četrtek potekala v spomin na osvoboditve zapornikov iz begunjskih zaporov, dejal slavnostni govornik Rado Bohinc, član kolegija predsednika ZZB NOB Slovenije.

Begunje na Gorenjskem – V času vojne je bilo namreč v begunjski graščini zaprtih 11.477 ljudi, od tega 562 dvakrat ali večkrat. Večinoma so bili Gorenjci. Med zaporniki je bilo 9196 moških in 2281 žensk. Osemdeset odstotkov zapornikov je bilo mlajših od štirideset let, polovica teh celo mlajših od trideset let. Več kot pet tisoč zapornikov so poslali v koncentracijska taborišča, po večini v Mauthausen in Dachau. Na Gorenjskem je bilo skupno usmrčenih 897 ljudi, skoraj polovica vseh leta 1942. Večina talcev, 849, je bila iz begunjskih zaporov. »Z javnim razkazovanjem svojih zverinstev in trupel so nacisti in izdajalci ustrahovali prebivalstvo, toda neuspešno,« je dejal Rado Bohinc, saj se je, kot je dodal, partizanski boj pod vodstvom Osvobodilne fronte krepil vse do končne zmage in narodne osvoboditve. Dne 4. maja 1945 je Kokrški odred partizanske vojske zavzel tudi begunjske zapore, pri tem je bilo osvobojenih 632 jetnikov, zajetih pa od 80 do 92 članov nemške posadke. »Zloglasni gestapovski zapori, mučilnice in grobišče ustreljenih talcev v Begunjah so eden od številnih slovenskih opominov na grozote druge svetovne vojne,« je med drugim poudaril govornik.

Spominsko slovesnost pred spomenikom talcev na graščinskem vrtu v Begunjah je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica, ki v zadnjem času vse glasneje opozarja, da Muzej talcev, ki je že šestdeset let urejen v nekdanjem gestapovskem zaporu, ne služi namenu. Med drugim si prizadevajo, da bi bil muzej primerno urejen za digitalizacijo begunjskih knjig in večjezične napise. Več pa bi bilo, kot menijo v radovljiškem združenju, treba storiti za promocijo muzeja in povečanje obiska.