Platinasta poroka

Marija in Jože Roblek iz Britofa pri Kranju sta praznovala sedemdeseto obletnico poroke.

Marija, dekliško Pičman, in Jože Roblek sta bila že kot otroka soseda v Britofu pri Kranju, kasneje tudi sošolca. »V Britofu je bilo tiste čase kar nekaj kmetij, kjer smo, ko je bila kakšna veselica, plesali na podu. Micka (Marija) me je zmeraj prosila za ples, jaz pa sem bil tudi najbolj vanjo usmerjen. K njim sem hodil na dom in pod pretvezo zmeraj vprašal za brata,« se med smehom spominja Jože Roblek, po domače Srdinčev. Marija je bila doma na kmetiji, v družini so bili štirje otroci, Jože, ki ni bil s kmetov, je imel devet sorojencev.

Naneslo je, da je bil Jože zdoma približno pol leta, ker je kot pleskar delal v Slovenskem primorju. Ob vrnitvi se je takoj oglasil pri Mariji, ona pa je zajokala in ga vprašala, kje je tako dolgo hodil. Povedala mu je, da jo hočejo omožiti z drugim. »Vprašal sem jo, ali ima tega fanta rada, pa je odvrnila: 'Oh, kje pa.' Mene da ima rada, je dejala, jaz pa sem ji povedal isto. Rekel sem samo še: 'Micka, sebe poslušaj. To je tvoja odločitev.'« Prisluhnila je srcu, njun zakon je trden že sedemdeset let. Marija in Jože sta se poročila 24. aprila leta 1953. Civilno in cerkveno poroko sta imela v Kranju, do tja sta se pripeljala v kočiji, vozil pa jo kar ženinov oče. Svatba je bila na kmetiji Marijinih staršev, ki so poskrbeli za pogostitev s hrano, Jože pa si je za pijačo za svate nekaj denarja izposodil od strica.

Jože Roblek je uredil stanovanje v svoji domači hiši, a je za svojo mlado družino želel zgraditi hišo. Od ženinih staršev, po domače Štruklovih, je v Britofu dobil parcelo in je v petih letih za prigarani denar naredil toliko hiše, da so se lahko vselili. V zakonu sta se jima rodila hči Kristina in sin Jožef.

Jože je delal v Kovinarju, zatem kot avtoličar v Ljubljana Transportu in Remontu na Primskovem v Kranju. Marija je bila bolehna, zato v službo dolgo ni šla, je pa lepo skrbela za dom in družino, iz starih oblek je otrokom šivala nove. Bila je odlična kuharica, in ko sta bila otroka večja, so jo za kuharico vzeli v takratni bife Živil v Britofu in kasneje v kuhinjo v Globusu. Jože je rad pomagal drugim, prejel je tudi priznanje za 80 let aktivnega delovanja v gasilski organizaciji. S pridnimi rokami sta pred 45 leti postavila vikend v Peroju.

Platinasto poroko sta praznovala v krogu svojih »ta mladih«, za katere povesta, da lepo skrbijo zanju. Imata tudi štiri vnuke in šest pravnukov. Na njun dom je prišel župnik Janez Jenko iz Predoselj in so imeli mašo kar v dnevni sobi. Mama Marija je bila še posebno srečna ob tem dogodku. Mirno v življenju z veliko ljubezni skupaj plujeta že sedemdeset let, za trden zakon, kot sta še poudarila, je pomembno, da zakonca sama med seboj rešita stvari in ne drugi okrog namesto njiju.