Eden od »rumenih travnikov« v okolici Kranja / Foto: Cveto Zaplotnik

Ponekod od regrata vse rumeno

Letos je (bilo) na nekaterih travnikih vse rumeno – rumeno od cvetočega regrata.

Kranj – Da je letos regrata več kot prejšnja leta, pritrjuje tudi Franc Pavlin, specialist za živinorejo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, ki ugotavlja, da je eden od razlogov za to tudi lanska suša. Ker je ruša zaradi suše postala bolj redka, so semena zeli in plevelov lažje vzklila – tudi semena regrata, ki ima zelo globoke korenine. Letos so trave zaradi precej hladnega marca in aprila tudi zaostajale v rasti, regrat pa je takrat že cvetel in so bili njegovi živo rumeni cvetovi zato še bolj vidni; to pa je ob pogledu na travnik dajalo občutek, da je delež regrata v ruši večji, kot je dejansko. Priporočljiv delež zeli v ruši je med deset in dvajset odstotkov, vsaj pri prvi košnji je regrat prevladujoča zel. Hranilna vrednost regrata ni slaba in je primerljiva s kakovostnimi travami, a če ga je v ruši preveč, to negativno vpliva predvsem na količino pridelka, zmanjša pa se tudi kakovost krme. Pri sušenju se regratovi listi hitreje posušijo, zato so pri sušenju krme na travniku velike izgube.

Med travniki so glede razširjenosti regrata velike razlike. Kot pravi Franc Pavlin, je to veliko odvisno od gostote travne ruše. V bolj redki ruši semena lažje vzklijejo, podobno je tudi s ščavjem, le da to bolj požene ob naslednjih košnjah. Ruša lahko postane bolj redka zaradi suše, (pre)velikega gnojenja z gnojevko, ki zaduši dobre trave in detelje, prenizke košnje … Nekaj k razširjenosti regrata prispeva tudi čas košnje. Regrat namreč cveti in semeni prej kot trave in v primeru, da se kosi kasneje, je tudi semena regrata več.