Pogovor je imel tudi dobrodelno noto. Društvo obrtnikov in podjetnikov je skupaj z obiskovalci namenilo dva tisoč evrov Fundaciji Vrabček upanja. Donacijo je gostu simbolično predal predsednik društva Andrej Kosec. / Foto: Ana Jagodic Dolžan

Brez ekipe ni uspeha

Društvo obrtnikov in podjetnikov Cerklje je pripravilo podjetniški pogovorni večer z Ivom Boscarolom, enim najprodornejših slovenskih podjetnikov.

Cerklje – Ivo Boscarol je prejemnik priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju menedžmenta za leto 2022, je v uvodu spomnil predsednik cerkljanskih obrtnikov in podjetnikov Andrej Kosec. Priznanje je prejel, »ker je s svojimi dejanji zgled inovativnosti, prodornosti, uspeha in odličnega vodenja«, s svojim delom in občutkom za sočloveka pa se je v družbi uveljavil tudi kot izjemen posameznik, so pojasnili v združenju.

Podjetje Pipistrel, ki ga je ustanovil iz navdušenja nad motornimi zmaji in letenjem nasploh, se je zavihtelo med vodilne proizvajalce ultralahkih letal na svetu, prejelo je več mednarodnih priznanj in nanizalo vrsto dosežkov – s certificiranjem prvega povsem električnega letala za brezemisijski prevoz potnikov v letu 2020 je postavilo tretji največji mejnik v zgodovini letalstva.

Pred enim letom je večinski delež prodal ameriškemu podjetju Textron. »Moram reči, da je bil lani 15. aprila, na moj rojstni dan, ko smo tudi uradno objavili prodajo, najtežji dan v življenju, ampak tudi najsrečnejši, ker vidim, da gre zadeva tako naprej, kot sem si zastavil. Podjetje sem zapustil z 230 ljudmi, danes jih ima 350, letos so že 16 milijonov investirali v razvoj, držijo besedo … To je odločitev v življenju, ki ni enostavna, ampak včasih je treba biti bolj racionalen kot čustven.«

Kot je pojasnil v pogovoru z Rosvito Pesek, sam ob močni konkurenci in visoki ceni razvoja ne bi mogel uspešno nadaljevati zgodbe, ključno pa je, da je kupec obdržal blagovno znamko, programe, sistem dela, ekipo. »So zelo razumeli, da je boljše, da pustijo to, kar imajo tukaj, da bo šlo uspešno naprej, s tem da dajo finančno injekcijo, ki je jaz ne bi mogel dati.«

Uspeh sloni prav na ekipi – na zaupanju, odgovornosti, pripadnosti, je poudaril Boscarol. »Mi smo vse odločitve vedno sprejemali v ekipi, niti me niso naslavljali z direktorjem. Ko smo odločitev sprejeli, je bila moja naloga, da smo jo izvedli,« je med drugim ponazoril.

Donacija in novi projekti

Del kupnine je namenil zaposlenim; Občini Ajdovščina in še nekaterim drugim v lokalnem okolju ter gasilcem, ki so sodelovali pri gašenju požara na Krasu, pa donacijo v skupni višini 30 milijonov evrov. »Nihče ne more naredili uspešne zgodbe sam, brez zaposlenih, brez lokalne in širše skupnosti. Ponosen in hvaležen sem vsem Slovencem, da so mi v 33 letih pomagali ustvariti zgodbo,« je spomnil na subvencije (v višini šest milijonov evrov), ki jih je podjetju namenila država. »Dokler ves denar vlagaš v razvoj, ne moreš vračati; ko pa pride trenutek, da to lahko narediš, mislim, da je tudi dolžnost, da skupnosti nekaj vrneš. In če lahko s tem denarjem, ki je bil prej akumuliran v podjetju, narediš širšo družbeno zgodbo, da ima marsikdo od tega korist, je tudi osebno zadovoljstvo.« Kot je še povedal, je bila gesta pri nekaterih kolegih slabo sprejeta, želja pa je (bila), da bi k vračanju družbi spodbudil še koga.

Eden od projektov, s katerimi se trenutno ukvarja, je oživitev Koloseja, ki ga je kupil lani septembra, poleg tega je v njegovih rokah sosednji kompleks Žita. Idej, katere vsebine umestiti na to območje ljubljanskega BTC in kako ga urediti, je po njegovih besedah precej, obenem ne manjka izzivov.

Ustanovil je tudi zagonsko (startup) podjetje za razvoj proizvodnje mesa v laboratoriju, in sicer iz izvorne celice živali, v čemer vidi možnost za bolj humano pot do mesa in odzivanje na podnebne spremembe. »Ozračje se segreva, meteorološki pojavi bodo vedno bolj intenzivni. Imeli bomo hude nevihte v zelo kratkem času, ki bodo povzročale poplave, uničevale kmetijske površine, in potem dolga sušna obdobja, ki bodo ponovno onemogočala proizvodnjo hrane oziroma krme za živali. Zato vidim rešitev v proizvodnji hrane v laboratoriju.«

»Treba je razmišljati globalno, biti drugačen, inovativen, ob tem pa imeti trg za svoj izdelek … dodana vrednost je blagovna znamka,« je poudaril in svetoval zbranim v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.