Prihodnost bo električna
Človeštvo že več kot sto let živi na električni pogon. Tudi naše prihodnosti si brez električne energije ne moremo zamišljati. Pozabili pa smo na moža, ki je iskal možnost, da bi bilo elektrike dovolj za vse in bi bila – zastonj …
Tesla v Mariboru
Letos mineva osemdeset let od smrti jugoslovanskega rojaka, ki je v Ameriki raziskoval možnosti, da bi električno energijo, ki je je v naravnem okolju obilo, »ujeli« in ukrotili in jo nato brezžično prenašali po vsem svetu. In bi bila, kar se sliši še bolj noro – zastonj!? To je bil Nikola Tesla, Srb iz Like. Rodil se je 10. julija 1856 v vasi Smiljan pri Gospiću, umrl je 7. januarja 1943 v New Yorku. Njegova raziskovanja postajajo v zadnjem času spet aktualna, po njem se imenuje tudi najbolj znana družba za proizvodnjo električnih avtomobilov. Vladimir Pištalo, srbski pisatelj, zgodovinar in direktor Nacionalne knjižnice v Beogradu, je o njem napisal roman z naslovom Tesla, portret med maskami (2008). V nedavnem intervjuju pa je povedal, kaj ga je pri Tesli najbolj fasciniralo. »To je čudovita zgodba o človeku, ki je znal ustvariti tudi strele. Bogovi ustvarjajo strele. On je ustvarjal velike iskre oziroma strele, ki so segale od tal do neba. V prostorih nebotičnikov je opazoval neurja in govoril, da je mogoče ustvariti večje strele. Skozi svoje telo je spustil 200.000 /dvesto tisoč!/ voltov. Izračunal je, da ga ne bo poškodovalo, zato je to naredil. Skozenj je šel ciklon električne energije, lasje so mu sršeli in na tla so padale iskre. Ko se je poskus končal, je njegovo telo oddajalo sij. Nihče se mu ni upal približati. Videti je bil kot svetnik. Vprašali so ga, ali je delal poskuse na živalih, pa je odgovoril, da jih je delal samo na sebi. Od takrat je minilo več kot sto let. Danes vemo, da to ni nevarno, a si poskusa vseeno nihče ni upal ponoviti. Bil je tako pogumen, da je tvegal življenje. Življenje je zastavil za to, v kar je verjel.« Pištalo je zapisal tudi manj znano zgodbo iz Teslovih mladih let, ko naj bi v Mariboru – kockal. »To je bilo popolnoma res. Bil je zelo priden fant. Vse življenje se je rad učil. V nekem trenutku se je nekaj zgodilo. To je bilo verjetno v Gradcu, v Mariboru se je nadaljevalo. Ker je bil izjemno dober matematik in je imel tudi intuicijo, si je najbrž predstavljal, da lahko matematično predvidevanje uporabi v igrah s kartami. Verjetno ga je to vznemirjalo, tako kot vznemirja kockarje. Vendar ni bil pretirano uspešen. Uspešnejši so bili tisti s cigarami v kotičkih ust ...« Iz Maribora se je vrnil k očetu in mami v Gospić. Sledila je pot v Ameriko, kjer je »kockal« z elektriko. (Vir: intervju Saše Banjanac Lubej z V. Pištalom na MMC RTV SLO)
Smrt v New Yorku
Ob 80-letnici Teslove smrti si preberimo še, kako je umrl in kako je z njegovo zapuščino. »Tesla je umrl zaradi srčne kapi, sam, v apartmaju 3327 v 33. nadstropju Hotela New Yorker. Zadnje dni življenja je še delal, vendar je bil zelo slab in izčrpan. Pritoževal se je nad bolečinami v prsih. Zadnje dni sta ga obiskovala le nečak Sava Kosanović in pisatelj Louis Adamič. Kasneje, leta 1943, je Vrhovno sodišče ZDA vrnilo Tesli pravico do patenta #645.576 in mu priznalo prvenstvo za izum radia. Kmalu po Teslovi smrti je FBI zasegel vso njegovo zasebno lastnino in dokumente, čeprav je to kasneje večkrat zanikal. Govorilo se je tudi, da je trojica na čelu s Kosanovićem vlomila v Teslovo stanovanje. Obrambno ministrstvo je njegove stvari razglasilo za tajne. Teslova družina in jugoslovansko veleposlaništvo sta se borila z ameriškimi oblastmi za vrnitev dokumentov in zasebne lastnine. Kosanoviću je uspelo priti do dela njegove lastnine. Danes jo hrani Muzej Nikole Tesle v Beogradu, ki so ga ustanovili 5. decembra 1952. Wardenclyffe, Teslov zadnji laboratorij, je prišel v last podjetja Agfa, ki ga je uporabljalo za proizvodnjo in zemljišče onesnažilo s kemikalijami, raziskovalci Teslove zapuščine so bili zaskrbljeni, da bo povsem uničen. Leta 2013 pa je navdušenec, stripar Matthew Inman, organiziral odmevno kampanjo množičnega financiranja za organizacijo Tesla Science Center, ki je s prispevki več deset tisoč posameznikov odkupila posestvo z namenom ustanoviti tematski muzej o izumitelju. Kasneje je bil pred laboratorijem postavljen Teslov kip, načrti za muzej pa so še v teku. Teslov pepel je julija 1957 Kosanovićeva tajnica Šarlota Mjuzar prenesla v Beograd. Žaro so postavili v Muzej, kjer še danes stoji.« (Vir: Wikipedija)
Omogočil elektrifikacijo sveta
Ameriška revija Life je našega daljnovidnega izumitelja uvrstila med sto najpomembnejših ljudi v zadnjih tisoč letih. Teslovi raziskovalni dosežki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta. Ta pa se nezadržno nadaljuje.