Šolska svetovalka Tadeja Fričovsky poudarja, da je primerna kultura reševanja konfliktov bistven temelj dobre šolske klime. / Foto: Tina Dokl

Življenje brez konfliktov ne obstaja

V zadnjem času je javnost razburilo medvrstniško nasilje, ki je našlo pot v medije. Preverili smo stanje na področju medvrstniškega nasilja in načine, kako ga preprečiti ter se z njim spopasti.

»Vsak učitelj, ki pride v stik z mladim človekom, je dolžan biti pozoren na mladostnika, če ta izraža neko stisko. Včasih je dovolj že beseda spodbude, včasih je treba, da se v reševanje mladostnikove stiske vključi tudi svetovalna služba.«

Kljub številnim prizadevanjem za reševanje tega problema nasilje vseeno lahko ostane neprepoznano in posledično se ne obravnava na ustrezni ravni, zato je pomembno, da se s konflikti znamo primerno soočiti, preden se razrastejo v nasilje.

Kot so pojasnili z Generalne policijske uprave, je bil v letu 2021 sicer zaznan padec kaznivih dejanj med mladoletniki, vendar številke preteklega leta kažejo, da nasilje med mladostniki narašča. Najpogostejše kaznivo dejanje je bilo leta 2022 nasilništvo, sledi povzročitev lahke telesne poškodbe, grožnja in prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva.

Poudarili so, da so razlogi za nasilna dejanja zelo različni – od potrebe po dominantnosti do posledic vzgoje in videnih vzorcev v družinskem okolju ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi.

Različne mediacijske tehnike

O nasilju in preprečevanju le-tega smo spregovorili s šolsko svetovalko, pedagoginjo Biotehniškega centra Naklo Tadejo Fričovsky. Poudarila je, da je šolski prostor kraj, kjer se mladi ne le učijo, ampak imajo tudi priložnost rasti na osebnostnem področju. »Življenje brez konfliktov ne obstaja in v šolskem prostoru je kultura reševanja konfliktov bistvena. Vsak učitelj, ki pride v stik z mladim človekom, je dolžan biti pozoren na mladostnika, če ta izraža neko stisko. Včasih je dovolj že beseda spodbude, včasih je treba, da se v reševanje mladostnikove stike vključi tudi svetovalna služba,« je pojasnila sogovornica in poudarila, da se na njihovi srednji šoli trudijo reševati konflikte predvsem z dobro komunikacijo. Sama pogosto uporablja šolsko mediacijo in posamezne mediacijske tehnike, večkrat pa tudi nagovori dijake, da postanejo njeni 'asistenti': »Povem jim, da ko so sami s sošolci na hodniku, so prav oni tisti, ki lahko vrstnike nagovorijo, da naj se odločijo za drugačno ravnanje do šibkejših. In verjemite mi, da so tega dijaki z večjim vplivom v razredu sposobni in na koncu tudi zelo ponosni nase.«

Štirje stebri reševanja konfliktov

Tako na Generalni policijski upravi kot tudi na BC Naklo se strinjajo, da mora šolstvo odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja, velik poudarek pa nosi tudi domače okolje. »Dijak, starši, razrednik in svetovalna služba so štirje temeljni stebri reševanja konfliktov v šolah. Tako kot v šolah ne smemo 'pogledati stran', ko opazimo konflikt oz. morda celo medvrstniško nasilje, morajo tudi starši to storiti dosledno in zavzeto. V okviru preventive pa šole same nemalokrat organiziramo delavnice s celimi razredi, npr. uspešno reševanje konfliktov, sprejemanje drugačnosti, delavnice spod­bujanja medvrstniške pomoči in drugo,« je pojasnila Tadeja Fričovsky in dodala, da svetovalna služba v primeru večjih kršitev in nasilja vedno sodeluje tudi z ustreznimi strokovnimi ustanovami.