Dejanj, pravijo v vladi, v zadnjem letu ogromno

Leto dni po volitvah

Ob prvi obletnici volitev je predsednik vlade Robert Golob v svojem nagovoru javnosti poudaril, da z ekipo kljub vsem oviram delajo na polno. »Izid na volitvah nam je omogočil oblikovanje trdne koalicije, ki ima znanje, voljo in pogum, da poskrbi za boljše življenje državljank in državljanov.« Zavedajo se, je povedal Golob, da tisti, ki veliko dela, tudi kdaj zgreši. »Tudi mi nismo popolni in nikoli nismo trdili, da smo,« je poudaril in dodal, da niso besede tiste, ki štejejo, ampak dejanja, »teh pa je bilo v zadnjem letu ogromno«. Omenil je številne ukrepe, ki so ublažili posledice energetske in prehranske krize, obenem pa dodal: »Investiramo kot še nikoli, zvišali smo plače, začeli gradnjo stanovanj in tudi za planet nam ni vseeno. Zdravstvo ostaja naša prioriteta.« Bolj kritični so do dela vlade v preteklem letu v opozicijskih strankah SDS in NSi, po njihovi oceni bodo od napovedanih reform ostale zgolj časovnice.

Zbirajo podpise za zvišanje pokojnin

V ponedeljek se je začelo zbiranje podpisov volivcev za vložitev predloga zakona civilne iniciative Glas upokojencev o izrednem zvišanju pokojnin. Šestdesetdnevni rok za zbiranje podpisov se bo iztekel 22. junija. Po predlogu zakona bi pokojnine, ki ne presegajo tisoč evrov, zvišali za dvajset odstotkov, pokojnine do 1500 evrov bi zvišali za deset odstotkov, nad 1500 evrov pa za pet odstotkov.

Ozaveščanje o pomenu in varnosti cepiv

V tem tednu smo zaznamovali evropski teden cepljenja, ki je letos potekal pod sloganom Nadoknadimo zamujeno, s čimer so opozorili zlasti na skrb vzbujajoč upad v stopnjah precepljenosti otrok. Kot opozarjajo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so tako kot drugod po svetu tudi v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije necepljeni in premalo cepljeni ljudje še vedno izpostavljeni tveganju okužbe z boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti, kot so ošpice, davica in otroška paraliza. »Leta 2021 je 25 milijonov otrok zamudilo vsaj eno osnovno cepljenje, kar je povzročilo izgubo napredka, doseženega v letih pred pandemijo.« Ob tej priložnosti sta na nizko stopnjo precepljenosti z določenimi cepivi v Sloveniji opozorila tudi pediater Denis Baš in specialist javnega zdravja Zoran Simonović. Zato se jima zdi pomembno javnost ozavestiti o pomenu in varnosti cepiv, obenem pa je po njunem mnenju treba tudi poenostaviti dostop do cepljenja.

Dan knjige posvečen izvirnim jezikom

Unesco je leta 1995 23. april razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Letos je bil posvečen izvirnim jezikom. »Teh imamo tudi v Sloveniji več, kot se morda zavedamo: poleg slovenščine in bogastva njenih številnih narečij ter slovenskega znakovnega jezika sta tu še jezika narodnih manjšin, italijanščina in madžarščina,« je ob svetovnem dnevu knjige poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko in dodala, da naš kulturni prostor bogati tudi več različic romskega jezika, pa jeziki pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih republik, pogosto pa se v Sloveniji srečamo tudi z drugimi svetovnimi jeziki. »Vsi ti jeziki se na našem majhnem geografskem prostoru tudi mešajo in tako bogatijo jezikovno pokrajino za nas vse. Z bogatim jezikom pa raste tudi širina naše miselnosti.«

Rdeča nit proslave Kajuhove pesmi

Ob dnevu upora proti okupatorju je na predvečer praznika v Šoštanju, rojstnem kraju pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha, ki mu je vlada posvetila letošnje leto, potekala osrednja državna proslava. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da se je slovensko ljudstvo z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo vsem okupatorjem, ki so v drugi svetovni vojni zasedli in razkosali slovensko ozemlje, ki so ustrahovali, potujčevali in izseljevali ljudi, ki so zapirali in streljali talce ter grabili po slovenski zemlji. Kako pomemben je bil takratni upor in da je življenje osmišljeno samo v svobodni in prenovljeni domovini, so se po njenih besedah zavedali vsi slovenski napredni misleci in kulturniki tistega časa, med njimi tudi Karel Destovnik - Kajuh. Njegove pesmi so bile tudi rdeča nit tokratne proslave. Predsednik vlade Robert Golob pa je v poslanici ob dnevu boja proti okupatorju poudaril, da je to praznik spomina in razmisleka. »O preteklosti, bodočnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi.« Zato je prav, je prepričan, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo.