Vrtnine sadimo po načelu dobrih sosedov

Nekateri vrtičkarji so že pošteno zavihali rokave, pred nami so prvomajski prazniki. Diplomirana inženirka agronomije in hortikulture Anja Blokar, prodajna svetovalka v Merkurju, je povedala nekaj tudi o opravilih, ki jih ne smemo izpustiti v tem času, če želimo imeti zdrave vrtnine.

Ljubljana – »Najbolj pridni imajo že posajena čebulo in česen, ki sta prva, ki gresta na vrt.« Za vse druge pa velja, kot je pojasnila Anja Blokar, da se najprej lotimo rahljanja zemlje. »Naslednje je snovanje vrta po pravilu kolobarjenja, tako da rastline ne sadimo vsako leto na isto mesto. S tem preprečimo razvoj talnih bolezni in izčrpanja zemlje. Nekatere imajo večjo potrebo po kaliju in fosforju, drugim bolj ustreza manj gnojena zemlja, kot so korenovke in čebula. Na tistem mestu, kjer smo lani imeli npr. paradižnik, letos posadimo zelje.«

Ko oblikujemo gredice, pride na vrsto domač kompost, ki bo pripomogel k dobremu pridelku in zdravim rastlinam, svetuje Anja Blokar. »Količinsko ga dodamo glede na tip naših tal. Glinena in peščena tla ga bodo najbolj vesela. Prva bodo bolj odcedna, pri drugih pa bomo dosegli ravno obratno in bo spiranje vode in hranil počasnejše. Naslednji korak je dodajanje kamene moke, ki pripomore k hitrejšemu nastanku humusa, v zemljo vrača minerale, ki se z uporabo umetnih gnojil spirajo, in vrača zemlji življenje. Zelo priporočljivo je, da na gredici, kjer bo rasel paradižnik, posujemo kameno moko z večjo vsebnostjo kalcija in magnezija in si tako zagotovimo bolj zdrav paradižnik. Če nam je kaj ostane, jo potrosimo po kompostu, saj pospešuje njegovo razgradnjo.«

Kaj sadimo v tem času

Ko so gredice oblikovane, imamo že pripravljen načrt, katere vrtnine bomo kam posadili, in kot dodaja sogovornica, vse spodaj naštete vrtnine lahko že sadimo na vrt.

»Čebula in česen gresta na mesto, kjer ni bilo gnojeno, ravno tako korenovke – rdeča pesa, korenje ... Kapusnice bodo vesele hladnejših temperatur, ki so v aprilu. Zgodnje zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, tudi brstični ohrovt pride v poštev, čeprav ga raje sadimo v jeseni, da ga imamo čez zimo.«

Solata je na voljo v vseh oblikah. »Sejemo berivko, ki je prva, ali pa se odločimo za hrastov list, ki je na voljo v rdeči in zeleni barvi in ga obtrgujemo. Ostaneta še glavnata in rozetasta solata.« Odločimo se lahko še za por in zelišča. »Meta je rastlina, ki jo je najbolje imeti v malo večjem loncu, saj zaradi svojega razraščanja na vrtu hitro preraste v nadlogo. Luštrek je večletnica in ima najraje mir. Posadimo ga na konec gredice, kjer bo imel dovolj prostora in vode za svojo razrast. Rad ima odcedno zemljo.«

Vsekakor pa je pametno, kot svetuje Anja Blokar, da sadimo vrtnine po načelu dobrih sosedov. »Dobri sosedje npr. kapusnic so zelena, špinača, solata por, grah. Zraven kumaric sadimo baziliko, por, rdečo peso.«

Šele po 15. maju pa sadimo temperaturno zahtevne vrtnine, kot so paradižnik, paprika, bučke, sončnice, jajčevci.

Tudi na balkonu lahko uspeva

Če nimamo vrta, pride prav tudi balkonski kotiček, terasa za nasad vrtnin, zelišč ... In kar hitro potrebujemo, imamo čisto sveže pri roki. »Urbani vrtičkarji lahko že veselo napolnijo balkonska korita in sejejo solato berivko ali pa hrastov list.«

V isto korito lahko sejemo mesečne redkvice skupaj s solato. Sta dobri sosedi. »Tisti, ki niso ljubitelji solate, pa zraven redkvic posadijo šetraj, in ko zmanjka redkvic, pride na to mesto lepa in užitna kapucinka.« V balkonskih koritih imamo posajena tudi zelišča, skupaj jih, kot svetuje sogovornica, sadimo glede na potrebo po vodi.

»Sivka, rožmarin in žajbelj gredo skupaj, meta gre zase, druge pa lahko prosto namešamo. Vsem je skupno le to, da potrebujejo vsaj šest ur sonca na dan.«

Ljubitelji paradižnika si lahko omislite viseč češnjev paradižnik ali pa ga posadite v večji lonec skupaj z baziliko, peteršiljem,kakšno sadiko solate in redkvico. In kot za zaključek še pove Anja Blokar: »Ko je govora o rastlinah, ki rastejo v loncih, je potrebne več nege, zalivanje – posebno v poletnih mesecih – in pa redno dognojevanje. Najbolje, da izberemo tekoče organsko gnojilo in si s tem zagotovimo okusnejšo zelenjavo.«