Čebelarstvo del nesnovne kulturne dediščine

Na sobotni svečani prireditvi v Baročni dvorani Radovljiške graščine je ministrica za kulturo Asta Vrečko predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročila listino o vpisu čebelarstva na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Radovljica – Čebelarstvo je s tem postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks. Priznanje je po besedah predsednika Čebelarske zveze Slovenije Boštjana Noča izjemnega pomena za slovensko čebelarstvo in čebelarje. »Smo prva država na svetu, ki je čebelarstvo in s tem povezane obleke, prapore, delo z otroki, invalidi, dražgoške kruhke in lectova srca vpisala na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine,« je poudaril Noč.

V Sloveniji je čebelarstvo način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki pridobivajo čebelje pridelke za prehrano in tradicionalno medicino ter s svojim znanjem in veščinami skrbijo za čebele in okolje. Po Nočevih besedah je pri nas okoli 12 tisoč čebelarjev, 206 čebelarskih društev in 2500 otrok, ki obiskujejo čebelarske krožke. Čebelarji imajo okrog dvesto tisoč čebeljih družin in s kontrolirano vzrejo čebeljih matic odgovorno skrbijo za ohranjanje njenih cenjenih lastnosti: rodnosti, odlične orientacije in odpornosti proti vremenskim vplivom.

Dogodek so organizirali Muzeji radovljiške občine (MRO) in Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za kulturo. Po besedah kulturne ministrice Aste Vrečko je čebelarstvo na različne načine vpeto v kulturo. »Kulturna dediščina in čebelarstvo sta od začetka zelo povezana. Tudi danes je tako, saj tako sodobna umetnost kot tehnologija tudi s tega področja jemljeta svoje navdihe in razmišljanja,« je poudarila ministrica ob zavedanju, da so čebele in odnos do narave tisto, kar nam omogoča življenje. »V času podnebnih sprememb pa je tudi kultura tista prva, ki se bo postavila na to stran,« je dodala.

Na slovesnosti je goste nagovoril dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. »Leta 2018 je bila čebela slovenska beseda leta, leta 2008 je nastal v sodelovanju za našim institutom čebelarski terminološki slovar. Številni raziskovalci se ukvarjajo z besedami, povezanimi s čebelarstvom, nekdaj in danes, v knjižnem jeziku in v narečju,« je med drugim povedal Ahačič. O pomenu čebelarstva za slovensko kulturo sta spregovorili tudi dr. Petra Bole, direktorica MRO, in Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino, ki je predstavila mednarodni kontekst prepoznave čebelarske dediščine. »Priznanje Organizacije združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujejo tradicijo in znanja, z ljubeznijo do narave in čebel pa skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj,« je dejala Špela Spanžel.