Nov dom je v gorenjskih gozdovih našel tudi ris Lukaš

Lovci Lovske družine Nomenj Gorjuše so sredi tedna v gozdove Jelovice kot zadnjega na novo naseljenega risa na območju slovenskih Alp izpustili risa Lukaša, naslednika Zoisa, za katerim se je že pred časom izgubila sled.

Bohinj – Pred dvema letoma so v gorenjske gozdove izpustili pet risov, ujetih v Romuniji in na Slovaškem: dva na Jelovici in tri na Pokljuki, in tako vanje spet naseliti to plašno veliko mačko. Zois, Aida, Tris, Julija in Lenka, kot so jih poimenovali, so na naše območje prišli z namenom, da izolirano populacijo z območja Dinaridov povežejo z risi v Alpah in ji tako omogočijo dolgoročen obstoj.

Par za samico Aido

Doselitev je predstavljala velik izziv, saj na tem območju pred tem niso beležili reprodukcije risov. Izjemen uspeh projekta je bil, poudarjajo strokovnjaki, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tu ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele po vsaj eno leglo mladičev. Ker pa od aprila lani ne beležijo več prisotnosti risa Zoisa, je prejšnji teden na Jelovico iz Slovaške prišel še na novo doseljen samec po imenu Lukaš.

»Z doseljenim risom bomo omogočili teritorialni samici Aidi, da se bo lahko parila z nesorodnim samcem, in s tem povečali genetsko pestrost risov na tem območju,« je pojasnil Rok Černe, koordinator projekta LIFE Lynx, v okviru katerega potekajo doselitve risov v Slovenijo. Na območju Gorenjske trenutno s pomočjo avtomatskih kamer spremljajo štiri samice pa tudi nekatere njihove potomce.

»Zdaj je čas osamosvajanja mladih risov, zato bomo prek telemetrije natančno spremljali njihovo pot do osamosvojitve. Obstaja možnost, da bodo svoje območje razširili v Italijo in Avstrijo ter pripomogli k povezovanju s populacijami tamkajšnjih risov,« so pojasnili v sredo, ko so na prostost izpustili risa Lukaša.

Živali ne poznajo meja

Izpusta so se udeležili tudi predstavniki avstrijske štajerske lovske zveze, s katero sta Lovska zveza Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije podpisala dogovor o sodelovanju na področju varovanja in ohranjanja risov. Lado Bradač, predsednik Lovske zveze Slovenije, je na dogodku posebej poudaril pomen dobrega čezmejnega sodelovanja med lovci in drugimi institucijami.

Zgodba o Maksu

Zgodbe doseljenih risov so navdihnile tudi pisateljico in ambasadorko risov Deso Muck, ki je napisala knjigo Pogumni Maks. »Resnično me zanima, kako deluje narava. Bolj ko se poglabljam v živali, bolj sem osupla. V njihovem načinu bivanja je velika modrost in izjemna jasnost. Zelo sem uživala pri proučevanju risov in vživela sem se v njihov način dojemanja življenja na podlagi neverjetne, a resnične zgodbe risa Maksa,« je povedala.

V okviru projekta LIFE Lynx so v naravo doslej izpustili 17 risov; šest na Hrvaškem in enajst v Sloveniji.