S kolesom po Goričkem, 4. del

Tretji dan smo iz Cankove po nekaj kilometrih, točneje pri Korovcih, zapeljali v Avstrijo. Nato smo se nekaj časa peljali tik ob meji. Meja poteka ob majhen potočku, katerega gladina se je prejšnji dan najbrž dvignila in je poplavil. Sicer utrjena makadamska pot je bila ponekod povsem blatna. Če smo šele začeli kolesariti po Avstriji, se sedaj ne bomo obrnili zaradi blatne ceste, si rečem in zapeljem v blato. Bilo je toliko blata, da se med vožnjo nisi smel ustaviti, če ne bi do gležnjev stopil v blato in imel povsem blatne čevlje in nogavice. Slišal sem precej krikov in tarnanja, a skupina je le nekako prišla iz blata. Kolesa pa so bila povem umazana. »In sedaj se bomo še ved dan vozil po Avstriji s takimi kolesi?« me je vprašala gostja. Takoj ko smo pripeljali do prvega vodnjaka, so kolesarji začeli čistiti kolesa, kot da gremo na lepotno tekmovanje. Kolikor mi je znano, pol blata odpade takoj, ko se posuši, preostalo odpade med malo hitrejšo vožnjo. Najtežje je čistiti še mokro blato, a red je red in mi smo morali takoj oprati kolesa. In se potem zopet zapeljati na makadam. Ob meji smo kolesarili do vasi Deutsh Haseldorf, kjer smo se ustavili ob obmejnem spomeniku. Od tam smo se odpeljali do kraja St. Anna am Aigen in od tu do mesta Bad Gleichenberg, kjer nas je čakal Janez z malico. Tu smo spoznali, kaj pomeni, če ne znamo uporabljati tehnologije in navigacije. Z Janezom sva bila dogovorjena, da se z aplikacijo Google zemljevidi spremljava in v vsakem trenutku lahko vidiva, kje je kdo. Ko je bi Janez s kombijem na enem hribu in iskal prostor za malico, sem jaz poiskal njegovo lokacijo in ji sledil. Ker Janez na tistem mestu ni našel pravega prostora za piknik, se je odpeljal na hrib na drugi strani mesta. Mi smo ga nato iskali na prvem hribu. Ker Janeza tam ni bilo, smo se morali spusti in odkolesariti na drugo lokacijo, kar je pomenilo še dodatne pol ure. Za utrujene noge in lačne želodce je vsaka minuta težka. A ker smo navajeni potrpeti, nam to ni predstavljalo velike težave, je bila pač malica toliko boljša. Iz Bad Gleichenberga smo s spustili do vasi Markendorf in zavili desno v naslednjo vas Waldsberg. Od tu je vodila lepa vaška pot do vasi Muggendorf, Jahanisbrunn ter Ober in Unterkarla, kar bi v prevodu pomenilo zgornja in spodnja Karla. Od tu pa po prijetnih poljskih poteh do krajev Unterpurkla, Drauchen, Dornau, mimo mesta Goritz pri Radgoni in nazaj v Slovenijo v našo Cankovo. Tako smo spoznali le en manjši del kolesarskih poti po avstrijski Štajerski. Mogoče se še kdaj vrnemo.