Šola za mlade stres

O duševnem zdravju otrok in mladih so razpravljali na tokratnem 33. nacionalnem Otroškem parlamentu, ki so ga pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) minuli teden pripravili v veliki dvorani državnega zbora.

O tem, kaj je duševno zdravje, kako okolje vpliva na posameznikovo duševno zdravje, kateri so viri pomoči in spremembah za krepitev razvoja je na nacionalnem Otroškem parlamentu minuli teden razpravljalo 118 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije. V ZPMS namreč opažajo, da se je duševno zdravje otrok slabšalo že pred epidemijo, z epidemijo pa je bil dosežen vrh. »Epidemija je močno zaznamovala duševno zdravje družbe kot celote in to so občutili tudi otroci in mladi. Zato ni presenečenje, da so za temo otroških parlamentov izbrali to pomembno področje, ki se tiče nas vseh, ne le otrok in mladih.« Obenem je letošnje leto tudi slovensko leto duševnega zdravja.

Po besedah predsednice Zveze prijateljev mladine Slovenije Darje Groznik v programu Otroški parlamenti sodeluje večina osnovnih šol v Sloveniji, po lanskoletni poizvedbi kar 86 odstotkov. »Izbrana tema je resen kazalnik, kaj otroke skrbi in o čem si želijo več informacij,« je poudarila in dodala, da po podatkih TOM telefona vsako šesto elektronsko sporočilo poroča o težavah v družini, vsako enajsto sporočilo je lani vsebovalo samomorilne težnje mladih. »To je podatek, ki je zelo skrb vzbujajoč.« Ob tem so na parlamentu še poudarili, da duševno zdravje ne sme biti tabu tema, duševno zdravje je enako pomembno kot fizično zdravje. Darja Groznik jim je svetovala, naj razmišljajo v smeri, da so s sošolci sodelavci, ne tekmeci, da je pomembno sodelovanje, prijateljstvo, nudenje pomoči, zaupanje, prijaznost. Na letošnjih že izvedenih občinskih parlamentih so namreč ugotavljali, da mladim šola povzroča veliko stresa, na tokratnem parlamentu pa so mladi predstavili tudi svoje predloge, kako lahko pripomorejo k boljšemu duševnemu zdravju – od ukvarjanja s športom in kulturo do pomoči drugim, ker s tem pomagamo sebi, do ozaveščanja o duševnem zdravju, seminarjev za učitelje in učence za izobraževanje mediatorjev za reševanje sporov, zavzeli pa so se tudi za destigmatizacijo duševnih bolezni, lažji dostop do usposobljenih strokovnjakov in izobraževanja za starše, da bi lažje pomagali svojim otrokom. Poudarili so še pomen zdrave samopodobe – po njihovem je ključno, da se ne primerjamo, temveč sledimo svojim ciljem, ki niso zastavljeni previsoko.