Niso za mlade

Inštitut za nutricionistiko skupaj z ministrstvom za zdravje ter zdravstveno, prehransko in športno stroko opozarja, da energijske pijače niso primerne za otroke in mladostnike.

»Največ pa jih popijejo prav mladi. Skrb vzbujajoče je, da imajo nekateri do njih dostop tudi v domačem hladilniku in da jih pijejo z vednostjo staršev,« je poudarila raziskovalska na Inštitutu za nutricionistiko Anita Kušar. Ob tem navaja raziskavo Nacionalnega inštituta za javno zdravje z naslovom Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju iz leta 2018, ki je pokazala, da energijske pijače pije več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik. Kot je še dodala, naj bi po ocenah slovenski mladostnik v povprečju popil 2,5 litra energijskih pijač mesečno. »Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije leta 2021 med ljubljanskimi osnovnošolci je pokazala, da jim energijske pijače ponudijo celo starši sami, misleč, da gre le za eno izmed brezalkoholnih pijač.«

Vsebujejo kofein in druge snovi za poživitev

Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je ob tem pojasnila, da energijske pijače niso običajne brezalkoholne pijače, saj vsebujejo predvsem kofein in druge snovi za poživitev, večji delež sladkorja ali sladila ter barvila in arome. »Nekatere od teh snovi sicer najdemo tudi v običajni hrani, vendar v veliko manjših količinah in odmerkih, kot jih posameznik zaužije z energijskimi pijačami. Zaradi nižje telesne mase se pri otrocih in mladostnikih neželeni učinki pojavijo hitreje in bolj intenzivno kot pri odraslih.« Da zakrijejo grenak okus kofeina, ki je pomembna sestavina teh pijač, pa po besedah Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko energijske pijače vsebujejo tudi veliko sladkorja. »Z eno popito pločevinko energijske pijače v telo vnesemo tudi do 55 g sladkorja oziroma 11 vrečk sladkorja.« Marjeta Recek z ministrstva za zdravje zato meni, da bi se bilo o energijskih pijačah z otroki smiselno pogovoriti že zelo zgodaj. »Kofein, ki ga vsebujejo te pijače, ima na njihovo zdravje le negativne vplive, tako kratkoročne kot dolgoročne, sploh zato, ker je prisoten v višjih koncentracijah.« Energijske pijače pogosto tržijo kot pijače z dodanimi vitamini in tako ustvarjajo vtis, da gre za zdrave pijače, primerne ob večjih telesnih naporih. »Ne zamenjujmo jih s športnimi napitki, ki so namenjeni nadomeščanju izgubljenih snovi med naporno vadbo. Zaradi znojenja in diuretičnega učinka kofeina lahko pride do hude dehidracije,« opozarjajo na fakulteti za šport, Olimpijskem komiteju Slovenije, Združenju športnih zvez in Slovenski antidoping organizaciji.

Lahko vodi do številnih težav

Denis Baš iz sekcije za primarno pediatrijo in Mojca Juričič iz sekcije za šolsko, študentsko in adolescentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu sta poudarila, da lahko vnos čezmernih količin kofeina, povezan s pitjem energijskih pijač, kratkoročno vodi v spremenjen ritem bitja srca, višji krvni tlak, razburjenost, nervozo, tesnobo, glavobole, dehidracijo in bolečine v trebuhu, dolgoročno pa v povečano izločanje stresnih hormonov in težave s spancem. Zaradi dodanega sladkorja so energijske pijače povezane tudi s tveganjem za prekomerno telesno maso, nastankom sladkorne bolezni tipa 2 in propadanjem zob. »Za ustrezno preskrbo s tekočino otroci in mladostniki dnevno potrebujejo približno 1,5 litra tekočine. Najboljša je pitna voda, pa tudi nesladkani čaji, v primeru povečanih potreb pa z vodo razredčeni 100-odstotni sadni in zelenjavni sokovi,« svetujeta. Pitje energijskih pijač otrokom in mladostnikom pa vsi omenjeni strokovnjaki odločno odsvetujejo.