Druženje Glasovih kolesarjev ob morju

Tako kot že 11 let smo se tudi letos Glasovi kolesarji zadnji konec tedna v marcu družili ob morju. Prijetnih 15 stopinj Celzija je že dovolj, da je kolesarjenje prijetno in da se lahko usedemo ob kavi in rogljičku. Namen priprav je prav to, da imamo čas in lahko ves dan posvetimo kolesarjenju. Zimo smo različno aktivno preživeli. Najbolj zagnani so bili na kolesu tudi, ko je snežilo, drugi smo bili aktivni v nekaterih drugih športih, nekateri so samo počivali. Na pripravah skušamo najti skupni imenovalec pripravljenosti vseh članov, obnovimo veščine vožnje v skupini, se spet navadimo drže na kolesu, obnovimo veščine spremljanja kolesarja, ki vozi pred nami. Miro nas je pred kolesarjenjem opozoril na nekaj pravil opozarjanja na spremembo gibanja na kolesu ali spremembo smeri vožnje.

Tudi druženja ne manjka, saj ob obveznem postanku razdremo kakšno šalo, koga, ki ima med vožnjo »precej dela sam s sabo«, podučimo, kako je treba. Skratka – člani skupne se zopet začutijo med sabo. To je pomembno tudi za nadaljevanje sezone, torej za naša torkova in sobotna srečanja.

Letos nam je Irena povedala, kako je bilo na odpravi v pokrajino Altaj, ki jo je obiskala lani poleti. Altaj leži med Mongolijo, Rusijo, Kazahstanom in Kitajsko. Povedala je, da so celih dvanajst dni živeli z naravo in konji, ki so jih jezdili. Jedli so hrano, ki so jo ves čas nosili s sabo ali nabirali ob poti. Živeti v naravi, brez zunanjih dražljajev, mobitelov in podobne opreme, je danes res privilegij, ki ga marsikdo sploh ne bi zmogel. Povprečen prebivalec našega planeta je namreč že kar preveč odvisen od elektronskih naprav in povezav. Po predavanju smo ob pivu razmišljali prav o tem.

S skupnimi pripravami smo začeli tudi letošnjo sezono. Želim si, da bi tudi letos skupaj prekolesarili veliko kilometrov brez padcev in nesreč. Za to pa lahko največ storimo sami.