Kar se Janezek nauči ...

V času, ko potekajo spomladanske akcije čiščenja in urejanja okolja, me vedno znova presenetijo velike količine zbranih odpadkov. V kranjski občini je denimo v petek in soboto rokave zavihalo kar okoli šest tisoč prostovoljcev, ki so za nevestnimi posamezniki pobrali skoraj 15 ton odpadkov! Težko je razumeti, da je dandanes še vedno toliko nemarnežev, ki brez sramu v naravo odmetavajo takšne in drugačne smeti: od papirčkov do večjih količin odpadkov, ki pristanejo v grapah in gozdovih. Morda so jim čistilne akcije deloma celo v potuho in ob svinjanju po naravi pomislijo, da bo nekdo, če ne prej, spomladi počistil za njimi … Na ta način se »zastonj« znebijo odpadkov, so pa tudi takšni, ki kljub obveščanju po različnih komunikacijskih kanalih očitno še danes ne vedo, da lahko odpadke do določenih količin brezplačno oddajo v zbirnem centru. Namesto v naravo jih pač odpeljejo tja, kjer ustrezno poskrbijo zanje. Povsem enostavno.

Za smetenje in onesnaževanje narave ni nikakršnega opravičila, zato je prav, da o pravilnem ravnanju z odpadki in odgovornem odnosu do okolja ozaveščajo že najmlajše v vrtcih. Saj veste: kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pohvalno je, da so se ponekod čistilni akciji pridružile tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, prav tako so več kot dobrodošle spremljevalne aktivnosti, kakršen je Eko teden v Kranju, s katerimi nas opominjajo na nujnost varovanja okolja in vpeljavo trajnostnih življenjskih praks v naš vsakdan.

Količine odpadkov naraščajo. Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji lani zbranih več kot 12,3 milijona ton vseh vrst odpadkov oziroma kar trideset odstotkov več kot predlani, ko je bilo zbranih 9,4 milijona ton. Za primerjavo: v predkoronskem letu 2019 je bilo zbranih 8,4 milijona ton odpadkov.

Na Zemlji je vse več ljudi: če jih je bilo leta 1950 2,5 milijarde, nas je zdaj že več kot osem milijard. Posledično je naš planet vse bolj obremenjen in se čedalje bolj duši v odpadkih, sploh plastičnih. Prav zaradi tega je toliko bolj pomembno, da se osredotočimo na preprečevanje nastajanja odpadkov. Da kupujemo manj, stvari, ki jih dejansko potrebujemo, da pokvarjene izdelke nesemo na popravilo in jih ne zavržemo kar tako že ob prvi težavi, da stvari, ki jih ne potrebujemo, podarimo centrom ponovne uporabe, da se odpravimo na izmenjevalnice in v trgovine z izdelki iz druge roke, se izogibamo plastičnim vrečkam, načrtujemo obroke tako, da ne prihaja do zavržene hrane ... Na prvi pogled so to majhni ukrepi, ki pa imajo lahko znaten vpliv na naš planet, če bi jih ponotranjilo dovolj ljudi.