Papež Frančišek

Minilo je že deset let, odkar je bil 13. marca 2013 za 266. papeža izvoljen nadškof Buenos Airesa in argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio. Obnovimo ob tej priložnosti nekaj posebnosti njegovega papeževanja …

Rad je plesal tango

Postal je prvi papež z južne poloble, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na sedežu svetega Petra. Glavni dogodki njegovega pontifikata so dobro znani, manj znano je morda njegovo zgodnje življenje. »Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Oče Mario je bil železničar, mati Regina (rojena Sivori) pa gospodinja. Odraščal je v Buenos Airesu v delavski družini s še štirimi brati in sestrami. Njegova prva poklicna izbira sicer ni bil duhovniški poklic, saj je diplomiral s področja kemijske tehnologije. Bil je ljubitelj nogometa in rad je plesal tango. A se je nato odločil za duhovništvo in se vpisal na semenišče v Villa Devoto. 11. marca 1958 je vstopil v jezuitski noviciat. Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo. Po diplomi je nekaj časa poučeval v kolegiju, potem pa nadaljeval in končal še študij teologije. Ob študiju teologije se je posvečal študiju humanistike, filozofije, psihologije in književnosti. V letih med 1964 in 1965 je poučeval književnost in psihologijo na dveh ustanovah: na Colegio de la Inmaculada v Santa Fe in na Colegio del Salvador v Buenos Airesu. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor. 13. decembra 1969 je prejel duhovniško posvečenje …«

Zakaj Frančišek

Eno prvih presenečenj njegovega papeževanja je bila izbira imena. Zakaj Frančišek? Sam je povedal, kar sledi. »Nekateri ne vedo, čemu se je rimski škof hotel imenovati Frančišek. Nekateri mislijo na Frančiška Ksaverija, na Frančiška Saleškega, tudi na Frančiška Asiškega. Povedal vam bom zgodovino. Med volitvami je bil poleg mene zaslužni nadškof Sao Paola in tudi zaslužni prefekt Kongregacije za duhovnike, kardinal Claudio Hummes, moj veliki prijatelj. Ko je zadeva postajala malo bolj nevarna, me je on opogumljal. Ko so pa glasovi presegli dve tretjini, je sledilo ploskanje, ker je bil izvoljen papež. On me je objel, poljubil in mi dejal: 'Ne pozabi na reveže!' In ta beseda se mi je vtisnila v srce: reveži, reveži. Takoj nato sem v zvezi z reveži pomislil na Frančiška Asiškega. Potem sem mislil na vojne, ko se je štetje nadaljevalo do poslednjega glasa. Frančišek je človek miru. In tako je prišlo ime v moje srce: Frančišek Asiški. Zame človek uboštva, človek miru, človek, ki ljubi in varuje stvarstvo. Mar danes tudi mi nimamo zadosti dobrega odnosa do stvarstva, kajne? Je človek, ki nam bo navdihnil ta duh miru, človek ubožec … Ah, kako bi želel Cerkev ubogo in za reveže! Nato so deževali predlogi: 'Ti se moraš vendar imenovati Hadrijan, kajti Hadrijan VI. je bil obnovitelj, treba obnavljati …' In en drugi mi je rekel: 'Ne, ne! Tvoje ime bi moralo biti Klemen.' 'A čemu?' 'Klemen XV. – tako bi se maščeval Klemenu XIV., ki je ukinil družbo Jezusovo!'«

Dvakrat na Gorenjskem

Frančišek kot papež v Sloveniji še ni bil. To je znano. Manj znano pa je, da je kot mlad duhovnik prišel v Slovenijo kar dvakrat, v letih 1970 in 1971. »Bergoglio je Slovenijo prvič obiskal leta 1970 na povabilo Franca Rodeta. V enotedenskem obisku si je med drugim ogledal Bled, Postojnsko jamo in obiskal ljubljansko Opero. Že naslednje leto, natančneje 26. januarja 1971, pa je obiskal družino Golar v Virmašah, ko je bil na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim. En dan je namenil tudi obisku staršev Andreja Golarja, ki je bil takrat knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu v predmestju Buenos Airesa, kjer je bil Bergoglio glavni knjižničar. Ker je bil Andrej takrat v Argentini, ni bil prisoten ob obisku svojega nadrejenega. Bergoglio je tudi takrat obiskal Bled in pa brezjansko baziliko. Njegova nečakinja je poročena s potomcem slovenskih izseljencev v Argentini.« (Vir vseh navedkov: Wikipedija) Zelo odmeven članek o njegovem obisku pri Golarjevih v Virmašah, ki je bil objavljen avgusta leta 2013 v reviji Moja Gorenjska, je napisala Marija Volčjak, domačinka iz Virmaš, direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa. Bog ve, ali je kakšna možnost, da bi Frančišek obiskal Slovenijo še tretjič, kot papež? Kakorkoli že, na tem mestu mu želimo predvsem dobrega zdravja.