Skrb zase!

Skrb zase je nujnost, če želimo sebi dobro. To ni sebičnost, to je dobrota do sebe, kajti šele ko bom jaz dobro, bom lahko skrbel tudi za druge. Nevarnosti, da pozabijo nase, so še posebej izpostavljeni ljudje v poklicih, v katerih se pričakuje, da skrbijo za druge, in kjer so močni (čustveni) stiki z ljudmi, na primer zdravstveno osebje, negovalno osebje v domovih za ostarele, socialni delavci, terapevti, učitelji, duhovniki, fizioterapevti ter humanitarci in prostovoljci …

Anita Ogulin je znana slovenska prostovoljka in je naredila ogromno dobrega. Lani je zbolela za limfomom. O ljudeh, ki se preveč razdajajo za druge in prepogosto pozabljajo nase, je povedala: »Resno bi svetovala, da si vzamejo čas zase. Da spoštujejo sporočila svojega telesa, saj je ohranjati stik sam s sabo daleč najtežje. Da poskrbijo za svoje zdravje in za sprostitev.«

Ne nazadnje imamo veliko preveč skrbnih staršev, ki se za svoje (celo odrasle) otroke razdajajo preko meja. Za male otroke moramo skrbeti, z leti pa vse manj. Mnoge mame se obremenjujejo s šolskimi problemi, kaj bo jedel njihov 20-letni sinko, na katero fakulteto se bo vpisal, poleg tega skrbijo še gospodinjstvo in ostarele starše … Le nase pozabijo. Pozabijo, da tudi njim pripada oddih in prosti dan v tednu.

Naslednja velika skupina ljudi, ki ne znajo, ne upajo, včasih celo nočejo poskrbeti zase, so vedno nasmejani, pozitivni ljudje, ki nikomur nikoli ne odrečejo pomoči. Vse bodo storili za druge, sebi pa ne privoščijo prostih uric. Skrb za druge požre želje, da bi si sami kaj privoščili.

In mi! Takšne ljudi občudujemo, jih celo pohvalimo, ko pa jih potrebujemo, jih pokličemo in jim na ta način pomagamo na poti v njihov pekel. Kanadski zdravnik Mate Gabor ženskam, ki so zbolele za rakom na prsih, pove vedno isto osebnostno strukturo: »Bili ste zelo vestni v službi in doma, morda ste vse življenje skrbeli za nekoga, vedno, tudi ponoči, ste bili na razpolago za pomoč in nikoli se niste jezili. Če pa ste že kdaj komu rekli ne, ste začutili tako močno krivdo, da ste klecnili in izpolnili namig nekoga za pomoč.«

Torej poskrbite zase! Če vi ne boste rekli ne, ko je to potrebno, bo to namesto vas storilo vaše telo. Telo bo zbolelo in reklo ne, nehaj, začni se že enkrat bolj ceniti, ustavi ljudi (beri bedake), ki ti strežejo po življenju in ki stalno želijo tvoje usluge. Kronične bolezni so tipičen tak kazalnik. Za vas gre in za vaše zdravje – vzemite si nekaj ur za lenarjenje, pojdite na celodnevno razvajanje v kakšne terme, vključno z masažo, z nasmeškom povejte, danes nisem na razpolago …

Kar hočete, da bi ljudje storili vam, najprej storite sebi – nato boste to isto lahko dali še drugim. Kajti ne morete dajati drugim nečesa, česar nimate.