Motoristi naj se na novo sezono dobro pripravijo
Treningi motorističnih znanj in spretnosti so nujni elementi pred začetkom motoristične sezone. Analize namreč kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa.
Ljubljana – V uvod v nacionalno preventivno akcijo za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil (EMV), ki poteka do nedelje, so Agencija za varnost prometa (AVP), policija in Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana podali nasvete za varno motoristično sezono, pozvali k spoštovanju predpisov, motoriste pa tudi k udeležbi na delavnicah varne vožnje. »Vožnja motornega kolesa namreč zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja avtomobila, zato je dobra psihofizična pripravljenost in obnova veščin pred začetkom sezone ključna. Dolgoletne statistike kažejo, da so dejansko najbolj tvegani meseci ob začetku in koncu motoristične sezone,« je dejala Simona Felser, v. d. direktorja AVP. »Največje število prometnih nesreč motoristov in mopedistov je med petkom in nedeljo. Tudi število smrtnih žrtev je največje ob sobotah in nedeljah,« je tudi opozorila.
Dogodka se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, tudi sama motoristka, ki je prav tako poudarila pomen dobre priprave na novo motoristično sezono. »Motoristi vemo, da je v tem času treba vložiti nekaj več truda v okrepitev in obuditev motoristične kondicije, saj je vožnja motorja večplastna, predvsem pa zelo dinamična aktivnost, ki od nas terja ne le dobro psihofizično stanje in kondicijo, temveč tudi obvladovanje motocikla, ki mora biti tehnično brezhiben, pri vožnji v ovinke, pri zaviranju v sili, usmerjanju pogleda, ravnotežju, koordinaciji v kritičnih situacijah zahteva nenehno spremljanje dogajanja na cesti,« je povedala.
Lani umrlo najmanj motoristov po letu 1994
V lanskem letu so zabeležili 1161 prometnih nesreč z udeležbo voznikov EMV oz. deset odstotkov več kot v letu 2021. Umrlo je 14 voznikov, kar je najmanj od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč (1994). Nesrečo, v kateri so izgubili življenje, je povzročilo 57 odstotkov voznikov EMV, kar je sicer najmanj v zadnjem 5-letnem obdobju. »Tokratno izboljšanje pomeni za Slovenijo velik izziv in zavezo, da vsi skupaj z izvajanjem aktivnosti na vseh področjih cestnega prometa še naprej sledimo Viziji nič. Med ključnimi izzivi bodo področja različnih distrakcij v prometu – saj sodobni trendi tehnologij in multimedije lahko precej odvračajo motoristovo pozornost –, zloraba alkohola in drog, uporaba zaščitne motoristične opreme in pomen prilagojene hitrosti. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzroči voznik enoslednega motornega vozila, je namreč prav neprilagojena hitrost. Delež med vsemi vzroki znaša skoraj polovico. Kot naslednji vzrok sledi nepravilna stran oz. smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 69 oseb oziroma kar 83 odstotkov vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil,« je dejala Simona Felser.
Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, je opozoril, da v zadnjih letih število registriranih motornih koles zelo močno narašča, s tem pa imajo motoristi tudi vedno večjo vlogo v cestnem prometu in velik vpliv na varnost cestnega prometa. »Naloga policistov je predvsem izvajanje nadzora. V nadzorih bomo predvsem preverjali upoštevanje določil o hitrosti, tehnično brezhibnost motornih vozil, psihofizično stanje voznikov enoslednih vozil in uporabo zaščitne čelade. Pozorni pa bomo tudi na večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov in objestne voznike,« je napovedal.
Veliko lahko za svojo varnost storijo motoristi sami, zato naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti, je dodal Kapun. »To je ključnega pomena spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Tudi sicer je zaradi zime na cesti še veliko udarnih jam in peska od posipa.«
Poškodbe glave, trebuha ...
Uroš Tominc, dr. med., vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana, pa je povedal, da se vsako pomlad, ko se začno lepi dnevi, soočijo s povečanim deležem poškodb voznikov mopedov in motorjev. »Med obravnavanimi vozniki enoslednih motornih vozil je največ prometnih nesreč oziroma dogodkov tipa 'motorist brez trčenja'. Pogosto gre za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganine …« je poudaril.
Ob tej priložnosti so prikazali tudi praktične vaje in prikaze za motoriste. Igor Mihajlik, trener varne vožnje AVP, je ob tem še opozoril: »Treningi motorističnih znanj in spretnosti so nujni elementi pred začetkom motoristične sezone. Analize prometnih nesreč in opažanja na treningih varne vožnje kažejo, da motoristom včasih primanjkuje izkušenj pri obvladovanju motornega kolesa. Še večji izziv predstavljajo kritične situacije, kjer so napačne reakcije lahko usodne. Ne pozabimo, da smo v primeru prometnih nesreč z drugim motornim vozilom motoristi praviloma tisti, ki jo odnesemo slabše. Za varno in užitkov polno sezono naj se motoristi permanentno izobražujejo in obnavljajo praktične spretnosti.«