Snežni plaz redka, a pogosto usodna nesreča
Na sobotni vaji tik ob državni meji s sosednjo Avstrijo so slovenski in avstrijski gorski reševalci v sodelovanju s posadkama helikopterjev Slovenske vojske in Letalske policijske enote prikazali reševanje zasutih ponesrečencev v snežnem plazu v gorah.
Ljubelj – Snežni plaz je po navedbah Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) gorska nesreča, ki se statistično sicer ne zgodi pogosto, če pa se, so posledice lahko zelo hude, velikokrat tudi usodne. V zadnjih treh letih se je na območju slovenskih gora sprožilo več snežnih plazov, v katerih je plaz zasul planince oziroma gornike. V letu 2021 so na območju Storžiča življenje izgubili trije alpinisti, v letu 2022 je snežni plaz na območju Tolstega vrha do polovice zasul dva pohodnika, letos pa je plaz z Uršlje gore zasul turnega smučarja, ki je bil hudo poškodovan.
Tovariška pomoč in hiter odziv reševalnih enot
Kot je pojasnil predsednik GRZS Gregor Dolinar, je pri reševanju ponesrečenih v snežnem plazu ključna tovariška pomoč in hitra odzivnost reševalnih ekip, njihova usklajenost, učinkovitost in zadostno število moštva. »V takih primerih šteje vsaka minuta,« je poudaril Dolinar in dodal, da trenutno nevarnost snežnih plazov v slovenskih gorah ni velika, so pa zaradi zasneženega terena še vedno množični zdrsi.
Na vaji, ki je bila letos izvedena v še večji razsežnosti, je sodelovalo sedemdeset gorskih reševalcev, od tega 55 slovenskih in 15 avstrijskih, osem članov posadk helikopterjev Slovenske vojske in Letalske policijske enote, Regijski center za obveščanje Kranj in pet lavinskih psov. Poleg preveritve in obnovitve vseh postopkov reševanja je bil namen vaje po besedah Dolinarja tudi meddržavno sodelovanje moštev gorskih reševalcev Slovenije in Avstrije, v primeru, da se dogodek zgodi na mejnem področju.
V snežnem plazu ujeti trije planinci
Scenarij vaje je predvideval, da se je v bližini Hajnževega sedla sprožil snežni plaz, v katerem so bili ujeti trije od štirih planincev. Klic na pomoč je sprejel Regijski center za obveščanje Kranj, ki je takoj aktiviral pristojno GRS Tržič. Vodja reševalne akcije je poleg tega aktiviral helikopter Letalske policijske enote, ki je z reševalcem letalcem in zdravnikom reševalcem letalcem priletela na plaz in pregledala teren s posebno helikoptersko plazovno žolno.
Pri pregledu je zaznala signal žolne ponesrečenca in mesto zaznave signala označila. S helikopterja sta se spustila reševalec letalec in zdravnik reševalec letalec GRZS ter na označenem mestu začela odkopavati sneg. Pod veliko količino snega sta našla ponesrečenca, ki sta ga oskrbela in pripravila za transport v helikopter. Na plazovino je ponovno priletel policijski helikopter in najprej z elektromotornim vitlom dvignil zdravnika, potem pa še ponesrečenca skupaj z reševalcem letalcem in ga odpeljal v bolnišnico. V vmesnem času so bila zaradi obsežnosti plazovine aktivirana še društva GRS Jezersko, Radovljica, GRS Kranj in avstrijske GRS Borovlje, saj se je plaz sprožil na mejnem področju med obema državama.
Sodelovali reševalni psi
Vodja akcije je aktiviral tudi helikopter Slovenske vojske, ki je na plazovino večkrat pripeljal reševalno opremo ter gorske reševalce, vodnike reševalnih psov z reševalnimi psi, ki so takoj začeli iskati ponesrečene. Medtem so na plazovino prispeli tudi gorski reševalci aktiviranih sosednjih društev.
V enem od poletov je helikopter Slovenske vojske spustil z elektromotornim vitlom na plazovino reševalca letalca do ponesrečenca, ki ga je plaz delno zasul in je bil poškodovan, ter ga nato odpeljal v bolnišnico. Reševalni psi so našli drugega in tudi tretjega zasutega ponesrečenca, ki sta bila brez plazovnih žoln. Reševalci so ju odkopali iz snega, oskrbeli in pripravili za transport v nadaljnjo zdravstveno oskrbo. Vaja se je zaključila, ko so bili vsi ponesrečenci odpeljani v bolnišnico, reševalci pa so varno zapustili območje plazu.