Zaradi ptičje gripe ob vse

Po odkritju ptičje gripe pri perutnini v Zalogu pri Cerkljah je bila bolezen potrjena še pri nekaj prostoživečih pticah. Pristojni pozivajo k nadaljnjemu izvajanju preventivnih ukrepov. Repnikovi upajo, da bodo lahko kokoši spet imeli jeseni.

Zalog – V petek bo minil en mesec, odkar je bila v Zalogu potrjena visoko patogena aviarna influenca (HPAI), za katero je pri pticah značilna visoka obolevnost in smrtnost. Ukrepi, ki so bili odrejeni za preprečevanje širjenja bolezni na zaščitnem in ogroženem območju, bodo veljali predvidoma še do 29. marca, če ne bo novih izbruhov pri perutnini; trajanje preventivnih ukrepov, ki zaradi HPAI veljajo za celotno državo, pa je odvisno od razvoja situacije pri prostoživečih pticah, so nam pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Pri sivi čaplji, vrabcih, labodu, kanji ...

Preden se je bolezen pojavila v prosti reji kokoši nesnic, je bila odkrita predvsem pri labodih grbcih (na različnih lokacijah po Sloveniji), kasneje – v mesecu marcu – pa je bila potrjena pri domačih in poljskih vrabcih v občini Cerklje, pri še enem labodu v Cerknici in pri kanji na območju Ljubljane. »Žal v zadnjih letih po vsej Evropi opažamo trend povečevanja števila pozitivnih primerov visoko patogene aviarne influence tako pri prostoživečih pticah kot pri domači perutnini. Kot je videti, tudi letošnja sezona sledi temu trendu tako po Evropi kot tudi v Sloveniji,« pravi vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu dr. Brigita Slavec. Kot nam je še povedala, največje tveganje za okužbo perutnine predstavljajo proste reje, ki so v bližini vodnih površin, kjer se zadržujejo vodne ptice – te so še vedno znane kot glavni rezervoar virusov aviarne influence. »V teh primerih lahko hitro pride do direktnega stika z okuženimi pticami ali njihovimi iztrebki, s katerimi lahko kontaminirajo površino, kjer se zadržuje perutnina. Virus lahko zanesemo v rejo tudi z umazanimi čevlji, obleko in opremo ali ga na svojih kožuhih prinesejo glodavci ali druge živali, ki se zadržujejo na površinah, ki so jih kontaminirale okužene ptice. Zaščita dnevnih izpustov perutnine je na takih mestih skoraj neizvedljiva, mogoče če bi bile ograde pokrite, tako da ne bi mogle prostoživeče ptice kontaminirati te površine z iztrebki. Praktično je najbolj varno, da imamo v obdobju, ko se ptičja gripa začne pojavljati, perutnino zaprto, tako da je onemogočen stik s prostoživečimi pticami oziroma njihovimi iztrebki. Pred vstopom v hlev pa bi si morali vsakič razkužiti obutev in roke. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na opremo in nastilj, ki ga prinesemo v hlev,« je poudarila sogovornica.

Repnikovi upajo na nov začetek

Na kmetiji v Zalogu je bilo po odkritju bolezni opravljeno temeljito čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in pribora. Ponovna naselitev kokoši se po navedbah UVHVVR lahko izvede najhitreje po poteku vsaj 21 dni od zaključenega končnega čiščenja in razkuževanja.

Repnikovi upajo, da bodo na novo začeli jeseni. »Najprej je treba urediti prostor za kokoši in pridelati krmo – pšenico in koruzo trdinko,« nam je razložil Darko. Ptičja gripa je vzela okoli tisoč kokoši, krmo in drugo, povezano z rejo nesnic. Imeli so jo okoli osem let, število kokoši so povečevali postopno, ves čas pa so bila glavni cilj kakovostna, ekološka jajca. »Stranke so jih pohvalile, bile zadovoljne … Skrbel sem za kokoši, to mi je v veselje, izpolnjeval sem pogoje, bil dosleden ...« Darko tako upa na nadaljnje zaupanje kupcev. Kakšno škodo je povzročila ptičja gripa, lahko le ugiba; na odločbo cenilca še čaka, obljubljena je povrnitev škode, ki je nastala zaradi izvajanja predpisanih ukrepov. »Dobro, da je nekaj prihrankov …«

Hvaležni so tudi prijateljem, znancem, sosedom, gasilcem iz Zaloga in Cerkelj, območnemu uradu UVHVVR in drugim, ki so pomagali pri odpravljanju posledic oziroma nudili podporo v situaciji, ki jih je doletela, nam je še povedal.