Nekdanja veleblagovnica Globus, v kateri je zdaj Mestna knjižnica Kranj, s fasadnimi oblogami iz kortenskih jekel / Foto: Tina Dokl

Ravnikarjevo leto v Kranju

Arhitekt Edvard Ravnikar je velik pečat pustil tudi v Kranju. Kako se bodo v letu 2023, razglašenem tudi za Ravnikarjevo leto, na arhitekta spomnili v gorenjski prestolnici?

Kranj – Na pobudo ministrstva za kulturo je vlada leto 2023 med drugim razglasila tudi za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993) ob 30. obletnici njegove smrti. Med njegove največje dosežke sodita urbanistična in arhitekturna zasnova Trga republike (bivši Trg revolucije) v Ljubljani in urbanistični načrt Nove Gorice, ki je na robu starega mesta Gorica zrasla po drugi svetovni vojni. Velik pečat pa je Ravnikar pustil tudi v Kranju, kjer med njegove arhitekturne dosežke sodijo palača Mestne občine Kranj (ob nastanku zgradba Okrajnega ljudskega odbora), hotel Creina z opečno oblogo, nekdanja veleblagovnica Globus, zdaj Mestna knjižnica Kranj, s kortenskimi oblogami in nekdanja podružnica Narodne banke, kjer so danes prostori kranjske izpostave Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

»Edvard Ravnikar je pustil močan pečat v Kranju z arhitekturnimi mojstrovinami, ki dajejo mestu identiteto,« se strinjajo na Mestni občini Kranj in poudarjajo, da je Ravnikarjev doprinos Kranju nazorno predstavljen tudi v turističnem vodenem ogledu Kranja – arhitekturnem sprehodu, ki ga izvaja Zavod za turizem in kulturo Kranj. Kot so napovedali, bo Mestna občina Kranj v Ravnikarjevem letu v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj pripravila razstavo v Galeriji na mestu o prispevku Edvarda Ravnikarja kranjski arhitekturi. »Gotovo pa bo Mestna občina Kranj v povezavi z javnimi zavodi sodelovala še pri kakšnem projektu,« še dodajajo. Ravnikar je uredil tudi številne spominske prostore, med drugim grobišče talcev v parku v Begunjah in v Dragi. Zasnoval je tudi spomenik NOB in grobnico padlih borcev in talcev v Goričah ter grobišče borcev NOB v Radovljici.