Pričakovati gre nadaljnjo rast cen

Cene na trgu poslovnih nepremičnin bodo po pričakovanjih tudi zaradi visoke inflacije še naprej rasle.

Mediana prodajne cene pisarniških prostorov je lani zrasla za 13,4 odstotka.

Ljubljana – Kot kažejo podatki poročila o slovenskem trgu poslovnih nepremičnin za obdobje 2020–2022, ki ga je ta teden objavila Geodetska uprava, je bilo v lanskem letu skupaj opravljenih 895 prodaj in 1.845 najemov poslovnih nepremičnin.

Dobro polovico poslovnih nepremičnin po površini fonda predstavljajo sicer industrijski prostori, s katerimi pa se opravi najmanj poslov. Na drugi strani je po površini najmanj pisarniških prostorov, predstavljajo namreč le slabo četrtino celotnega fonda poslovnih nepremičnin, z njimi pa se opravi največ poslov, slabih 45 odstotkov prodajnih in dobrih 60 odstotkov vseh najemnih.

Za pisarniške prostore se letno sklene med štiristo in petsto prodajnih pogodb. Podobno je bilo tudi minulih treh letih. Najmanj je bilo sklenjenih pogodb sicer v letu 2020, le 381, v letu 2021 pa 472 in lani 402. Nekoliko je upadalo tudi število najemniških poslov. In sicer s 1.644 v letu 2020 na 1.135 v lanskem letu. Kot pojasnjujejo na Gursu, trend nakazuje na zmanjšano povpraševanje po najemu pisarniških prostorov, razlog pa gre morda iskati tudi v naraščanju deleža sklenjenih najemnih pogodb za nedoločen čas.

Mediana prodajne cene pisarniških prostorov v Sloveniji je lani znašala 1.044 evrov na kvadratni meter in je v zadnjem letu zrasla za 13,4 odstotka. Mediana mesečne najemnine pa znaša 9,50 evra na kvadratni meter. Tudi v prihodnje na Gursu pričakujejo nadaljnjo rast cen, saj se bodo najemnine usklajevale s še visoko inflacijo, višina najemnin pa neposredno vpliva na vrednost oziroma prodajne cene nepremičnin.

Med večjimi sklenjenimi posli na področju Gorenjske poudarjajo prodajo poslovnega objekta v Kamniku za 856 tisoč evrov, med najemi pa oddajo poslovnih prostorov v Kranju za mesečno najemnino slabih 15 tisoč evrov.

V lanskem letu so zrasle tudi prodajne cene trgovskih in storitvenih prostorov, in sicer za 13,8 odstotka, a zaradi majhnega vzorca prodaj na Gursu opozarjajo, da so izračunane vrednosti manj zanesljive. Ker pa se najemnine praviloma usklajujejo z inflacijo in se vrednost poslovnih nepremičnin pretežno ocenjuje na osnovi ustvarjenih denarnih tokov, torej najemnin, pričakujejo nadaljnjo rast vrednosti trgovskih in storitvenih prostorov.

Indeksov rasti cen za industrijske prostore sicer zaradi majhnega vzorca niso izračunali. Ker pa se večina industrijskih nepremičnin gradi po meri lastnika oz. uporabnika, in ne za trg, je pomembna povezava med stroški gradnje in prodajnimi cenami industrijskih nepremičnin. Zaradi inflacije oziroma občutnega povečanja gradbenih stroškov zato lahko z zamikom pričakujemo tudi višje cene industrijskih nepremičnin.

En večji posel z industrijskimi prostori je bil lani realiziran v Škofji Loki, kjer se je objekt prodal za 850 tisoč evrov.