V letu 2021 smo v izdelke za neenergetsko rabo predelali 1,6 milijona kubičnih metrov okroglega lesa, kar znaša dobro polovico od zastavljenega cilja. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič

Za višjo dodano vrednost

Država vlaga 85 milijonov evrov v lesnopredelovalno industrijo. Gre za enega največjih investicijskih ciklov v panogi, pravijo na gospodarskem ministrstvu.

Ljubljana – Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer sta v ponedeljek s podpisom še zadnjih pogodb v okviru javnega razpisa za investicije v lesnopredelovalna podjetja zagnala investicijski cikel, ki bo po pričakovanjih eden največjih v slovenski lesnopredelovalni industriji doslej.

Skupaj sta ministrstvi zagotovili 37 milijonov evrov državnih sredstev, s čimer so podprli 62 investicij v lesnopredelovalnih podjetjih, med njimi tudi v nekaterih gorenjskih. »S tem investicijskim ciklom bomo povečali produktivnost in kapacitete slovenskih podjetij za predelavo lesa in intenzivirali proizvodnjo lesenih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so notranje in stavbno pohištvo, leseni objekti, hiše,« je ob tem povedal Han, ki je poudaril tudi stanje v panogi, ki »je mnogo boljše, kot je bilo pred desetimi leti«.

»Po zadnjih podatkih iz leta 2021 je bilo v dejavnostih primarne predelave lesa in proizvodnje pohištva skupaj skoraj 2.500 poslovnih subjektov, ki so zaposlovali dobrih 13 tisoč ljudi in ustvarili za 1,8 milijarde evrov čistega prihodka od prodaje. V primerjavi z letom 2010 so se prihodki od prodaje povečali za 60 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je povečala za 96 odstotkov na 42.363 evrov,« je strnil gospodarski minister, ki meni, da je potencial za nadaljnji razvoj panoge še velik. Za glavni izziv je navedel ustrezno oskrbo lesnih podjetij z lesno surovino ter večjo predelavo domačega lesa v končne izdelke z visoko dodano vrednostjo – tudi z uporabo lesa pri gradnji.

Po mnenju ministra Bojana Kumra bogastvo Slovenije z gozdovi daje potencial za trajnostno izkoriščanje lesa. »Les bo v prihodnje imel pomembno vlogo pri proizvodih z višjo dodano vrednostjo. Pomemben bo pri gradnji lesenih stavb in lesnih izdelkov, kot so na primer zunanji deli stavb ali pohištvo,« je še dodal.

Za javni razpis za spodbujanje večje predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo, ki je bil objavljen lani spomladi, je bilo zagotovljenih 28 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost, dodatnih devet milijonov evrov pa iz Sklada za podnebne spremembe.

Generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Darko Sajko je predstavil tri letošnje razpise za lesnopredelovalno panogo. Prvi je že zaključen in je namenjen dvigu različnih kompetenc v podjetjih. Drugi, v višini 1,5 milijona evrov, bo namenjen za investicije mikro podjetij v lesnopredelovalni panogi. Pri tretjem razpisu pa bo ministrstvo s pomočjo sredstev EU spodbujalo razvoj in izdelavo novih izdelkov iz lesa. Višina razpisanih sredstev pa bo v prvi fazi znašala 11 milijonov evrov.

V skladu s Slovensko industrijsko strategijo 2021–2030, želi država med drugim povečati prihodke od prodaje v panogi na 2,5 milijarde evrov letno (leta 2021: 1,8 milijarde) in povečati predelavo okroglega lesa v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo na tri milijone kubičnih metrov letno. V letu 2021 smo dosegli 1,6 milijona kubičnih metrov.