Mohorič: V igrici bi izbral svoj značaj

V nedeljo se z mednarodno 9. Veliko nagrado slovenske Istre powered by I Feel Slovenia začenja kolesarska sezona na slovenskih tleh. Kranjčan Matej Mohorič pa že jutri na prvem kolesarskem spomeniku Milano–San Remo brani lansko zmago in pravi: »Milano–San Remo mi od vseh petih spomenikov najbolj ustreza.«

Ljubljana – Trenutno devetnajsti kolesar na svetu Matej Mohorič (Bahrain-Victorious) se po krajšem tekmovalnem premoru po šestem mestu na dirki Strade Bianche (4. marca) ta konec tedna vrača v tekmovalni pogon. Osemindvajsetletnik iz Podblice bo na prvem letošnjem spomeniku Milano–San Remo (med kolesarske spomenike sodijo še Dirka po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in Dirka po Lombardiji) branil lansko zmago in ima tudi letos najvišje cilje, kar je razkril na torkovi novinarski konferenci Kolesarske zveze Slovenije pred novo kolesarsko sezono. Ta se sicer na slovenskih tleh začenja to nedeljo z mednarodno dirko 9. Velika nagrada slovenske Istre powered by I Feel Slovenia. Uvodni trojček mednarodnih dirk dopolnjujeta še Velika nagrada Goriške in Vipavske doline (23. marca) in Velika nagrada Adrie Mobil (26. marca).

»Milano–San Remo mi od vseh petih spomenikov najbolj ustreza in odkrito grem spet v boj za še eno trofejo. Zagotovo je krog favoritov na San Remu najširši od vseh monumentov. Vsako leto je vsaj 25 kolesarjev, ki objektivno lahko rečejo, da lahko zmagajo,« je dejal Mohorič. »Težko je v San Remu zmagati dvakrat, ni pa nemogoče. Če pa bi bila to računalniška igrica, bi zagotovo izbral svoj karakter,« je samozavesten pred jutrišnjo pomladno klasiko. »Letos imam tri, če ne štirih priložnosti, da zmagam še na enem spomeniku, in vsakega od njih bom izkoristil najbolje, kar znam,« dodaja.

Dirko Milano–San Remo Mohorič zaradi dolgega ravninskega uvoda ocenjuje kot morda najbolj dolgočasno v sezoni, a z najzanimivejšo zadnjo uro, v kateri se lahko zgodi vse: »V zaključku ima dva zapletena kratka vzpona, na katerih je, ker je dirka prej zelo enostavna, hitrost astronomsko velika, zato je tudi astronomsko težko pobegniti. Da se v klancu pri 37 km/h odcepiš od čela glavnine, potrebuješ veliko več konjskih moči od tistega, ki sedi za tabo v zavetrju, kar se pri taki hitrosti zelo močno pozna.«