V jeseniški bolnišnici deluje tudi ambulanta za otroke in mladostnike s čezmerno hranjenostjo in debelostjo v sklopu Šole zdravega življenja. V njej dela tudi medicinska sestra Mojca Brudar (na sliki levo), ob njej klinična dietetičarka Katja Rožman.

»Sošolki sta me vsak dan zmerjali zaradi debelosti«

Ob svetovnem dnevu debelosti so v jeseniški bolnišnici opozorili na stigmatizacijo, ki so jo deležne osebe s prekomerno hranjenostjo in debelostjo. Debelost je kronična bolezen, ki dobiva razsežnosti epidemije, poudarjajo.

Kdaj govorimo o debelosti? V klinični praksi najpogosteje uporabljajo metodo indeksa telesne mase oz. ITM, ki ga izračunamo tako, da telesno maso v kg delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Pri odraslih vrednost 25 ali več predstavlja čezmerno hranjenost, ITM nad 30 pa debelost.

Jesenice – »Sošolki sta me vsak dan zmerjali zaradi debelosti, Da sem debela kot prasica ...« Tako je zapisala deklica, ena od tistih, ki se soočajo s prekomerno telesno težo in, kar je še huje, stigmatizacijo zaradi nje. Ob svetovnem dnevu debelosti, ki smo ga zaznamovali 4. marca, so v Splošni bolnišnici Jesenice posebej pozvali k odpravi stigmatizacije oseb s čezmerno hranjenostjo in debelostjo.

Kot je povedala Katja Rožman, klinična dietetičarka v bolnišnici, se stigmatizacija oseb s čezmerno hranjenostjo in debelostjo najpogosteje začne z mediji, družinskimi člani in prijatelji. To je še posebej boleče za otroke in mladostnike.

Razočarani nad sabo

»Med ambulantnimi obravnavami vodenja otroške debelosti slišimo iskrene izjave otrok o svojih izkušnjah s stigmatizacijo s strani vrstnikov, učiteljev in širše družine, zlasti pa staršev. V vsakdanjem življenju se srečujejo z opazkami na račun videza, oblačil, prehrane in telesnih zmožnosti ob vadbi. Ob tem navajajo občutke razočaranja nad sabo in drugimi; takšne besede jih užalostijo, prizadenejo in hkrati jezijo,« je povedala sogovornica.

»Ob letošnjem dnevu debelosti smo želeli poudariti, da stigmatizacija in obsojanje posameznika zaradi prekomerne telesne mase nista sprejemljiva,« je dejala Rožmanova in poudarila, da debelost v zdravstvu že nekaj časa obravnavajo kot vsako drugo kronično bolezen. Ta glede na pogostost dobiva že kar razsežnosti epidemije.

V sodobni zahodni družbi je telesni ideal lepote vitkost, ki jo pogosto povezujemo z uspehom, srečo, zdravjem. »Nasprotno pa za osebe s čezmerno telesno maso veljajo predsodki o lenobi in pomanjkanju volje. Otroke kot družba učimo, da bodo drugi na tebi najprej opazili debelost in si zaradi tega o tebi mislili slabo,« je opozorila Rožmanova.

Naj bo svetovni dan debelosti iztočnica, da popravimo napačne sodbe o čezmerni hranjenosti in debelosti ter odpravimo izolacijo posameznikov na podlagi telesne mase, je še poudarila klinična dietetičarka iz jeseniške bolnišnice.

Ob tem so v sodelovanju z dijaki Srednje šole Jesenice na stojnici predstavljali zdrave izbire na področju prehrane in življenjskega sloga.