Razvijanje potenciala se začne v vrtcu

V sklopu foruma Kadri za tovarne prihodnosti je v sredo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala okrogla miza Krepitev ekosistema za tovarne prihodnosti skozi prizmo človeškega potenciala.

Ljubljana – Sodelujoče na okrogli mizi so bile dr. Jožica Rejec (JA Slovenija), Sabina Zupan (Javni zavod Cene Štupar), Tina Kastelic (Kompetenca, d. o. o.), Manca Bašelj (Hella Saturnus, d. o. o.) in Rosana Kolar (inženirka leta 2022). Strinjale so se, da je za razvoj potenciala nujno povezovanje države, podjetij in znanja. »Glede na to, da je v zadnjem času mnogo govora o tem, kako primanjkuje kadrov in kako se moramo ves čas usposabljati, smo povabili predstavnice podjetij, ki se ukvarjajo s podajanjem znanj zaposlenim, in tiste, ki se ukvarjajo z navduševanjem mladih nad manj priljubljenimi poklici ali ustvarjanjem prostora zanje. Mladi imajo premalo možnosti za razvijanje 'power skills', skozi sam izobraževalni sistem jih težko razvijajo,« je bistvo okrogle mize povzela povezovalka Ines Gergorić.

Tek na dolge proge

»Vse se začne v vrtcu, pri starših,« je razmišljala dr. Jožica Rejec, dolgoletna predsednica uprave Domela in soustanoviteljica Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih JA Slovenija. »V podjetje smo povabili najmlajše, vrtčevske otroke, da so videli, kje njihovi starši delajo. Sodelovali smo z učitelji tehničnega pouka, z materiali, nasveti. Povabili smo tudi učence zadnjih razredov osnovne šole, jim predstavili podjetje in jih povabili, da so postali naši štipendisti: od srednje šole pa vse do doktorata. Mislim, da tovrstno povezovanje z lokalnim okoljem prinese kar precejšen del kadrov.« Rejčeva tudi meni, da smo sami odgovorni za to, da bomo šli v pravo smer, in moramo iskati pomoč pri tem, kako se povezovati. »To je tek na dolge proge, idealno bi bilo, če bi se nam uspelo povezati in narediti dolgoročen načrt, kako vključiti in vzgajati starše, saj so oni tisti, ki poskrbijo za to, kako otroci razmišljajo. Iskati moramo poti, kako priti do odličnega uporabnega znanja. Vemo, da se uporabljajo nove tehnologije in pristopi, in zavedati se moramo, da prej ko bomo naredili napako, prej jo bomo začeli reševati.«

Rosana Kolar je letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Študirala je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, smer letalstvo. Že pri enajstih letih je bila odločena, kaj želi postati, ko odraste. Spomni se, da so ji kot deklici vedno govorili, da ta poklic ni za dekleta. »Za dekleta je 'fino', če si zdravnica, pravnica, cvetličarka. Jaz jih nisem poslušala. Predstavljajte pa si, da to posluša deklica mojih let, ki ni tako prepričana vase, nima toliko samozavesti. Poslušati začne okolico in odloči se za poklic, ki bo ustrezal njeni okolici, vendar ga nikoli ne bo opravljala s strastjo.«