Spoj glasbe, čipke in poezije

Prejšnji petek je v Dvorcu Visoko v Poljanski dolini potekal čudovit večer, na katerem so se prepletale glasba, čipke in poezija. Dogodek je zasnovala Maja Tajnšek iz KUD Glasbene muze.

Visoko – Ko se je dan prevešal v večer, je v poročni dvorani visoškega dvorca zazvenela glasba. Nastopile so štiri učenke Glasbene šole KUD Glasbene muze in glasbenega centra Ad Libitum – oddelka na Sovodnju, in sicer Mojca ter Manca Kržišnik, Kaja Polak in Veronika Rupnik. Delček svoje pesniške bere je prebrala vsestranska ljubiteljska kulturna ustvarjalka Ana Balantič iz Idrije, ki je na dogodku razstavila nekaj svojih čudovitih klekljanih slik.

Akademska glasbenika, pianistka Maja Tajnšek in violinist Branko Brezavšček, sta prepričala občinstvo z znanimi melodijami, ki so bile pomladno obarvane. Kot se za okolje visoškega dvorca spodobi, ni manjkala melodija Urbana Kodra iz filma Cvetje v jeseni.

Poezija in čipke Ane Balantič

Ana Balantič prihaja iz Idrije, in kot pravi, je ob upokojitvi k šivalnemu stroju primaknila še računalnik. »Morala sem nekaj početi tudi z besedami in se prepričati, ali mi je od mladostniškega navdiha ostalo kaj talenta.« Danes je na knjižnih policah pet njenih pesniških zbirk in štiri prozna dela, ki jih je oblikovala in uredila sama. Dodaja, da ji ni bila dovolj le pisana beseda. »Ker imata šivanje in klekljanje skupni imenovalec, sukanec, sem se poglobila v to idrijsko spretnost, predvsem v izdelavo barvnih slik.« Rdeča nit skozi opus njenih več kot devetdesetih slik je predvsem ženski lik, ki ga imenuje Živa. Zakaj Živa? »Ker ljubim žive barve in ker so Živo v davnini častili kot boginjo življenja in je naziv za živo srebro. Zato so moje razstave tako žive.«