Pobočje, ki ga zagledamo, ko stopimo iz gozda

Ime rože

Kleiner (2109 m n. m.) in Grosser Speikkofel (2270 m n. m.) – … je znani roman Umberta Eca. Dva tipična vrhova v pogorju Nockberge nosita ime po roži prava špajka oz. keltski baldrijan, latinsko Valeriana celtica, ki je značilna za to dolino. Idealno za krpljanje in turno smučanje.

Tokrat bomo ponovno obiskali Nockberge. Naredili bomo izjemno razgledno, čudovito turo s krpljami. Sama tura je primerna tudi za turno smuko in glede na teren je ena lažjih. Ko goro gledamo od daleč, je videti prijazna, nič strma, kot nekakšen zaobljen hrib. Do vrha bomo prehodili približno 800 višinskih metrih in skoraj celotno pot uživali v čudoviti panorami.

Izhodišče vzpona je ljubka vasica St. Lorenz na višini 1470 m. Do nje se pripeljemo z glavne ceste, ki povezuje Feldkirchen s prelazom Turracher Höhe. Ko dosežemo kraj Ebene Riichenau, zavijemo desno oz. proti vzhodu. Po ožji cesti se začnemo vzpenjati po dolini navzgor, nato pa zavijemo levo in se pripeljemo do vasice St. Lorenz, kjer ob istoimenski cerkvi na koncu vasi tudi parkiramo.

Če so idealne snežne razmere, si krplje nataknemo že na samem izhodišču, sicer pa malce višje. Hojo začnemo proti severu, po makadamski cesti, ki je markirana. Držimo se desno, malce višje pa nas smerokaz usmeri levo na strmejši kolovoz, ki se zlagoma vzpenja skozi gozd. Vzpona skozi gozd je približno za eno uro. Ko dosežemo rob gozda, smo na točki, imenovani Lorenzer Brunnen (izvir vode), na nadmorski višini 1850 m. Ob robu gozda stopimo na južni greben, ki postaja malce strmejši. Ves čas hodimo direktno navzgor, ob robu lesenega plota (v primeru velike količine snega plota ne vidimo). Pobočje je povsem odprto in ponuja čudovite razglede na vrhove nad planino Heidi Alm in na vrhove nad smučarskim središčem Turracher Höhe. Pobočje je kar dolgo, tako da bomo do kopastega vrha Kleiner Speikkofel potrebovali še dodatno uro. Vrh je označen z ogromnim kamnitim možicem in z njega se odpre lep pogled na glavni vrh. Sestopimo na drugo stran, na nekakšno sedelce. Pred nami je še vzpon na Grosser Speikkofel. Ta vzpon je malce strmejši. V okljukih se izognemo granitnim skalam. Dosežemo glavni greben in kmalu tudi vrh.

Vrh navduši s čudovito panoramo, saj leži na južni strani glavne gorske verige. Na vzhodni strani so Krške Alpe, katerih del so tudi Nockberge, ki so zaščiten biosferni park. Pogled proti jugu je pogled proti Koroški, na samem obzorju pa se vidi »žaga« Julijskih Alp, od Triglava preko Jalovca, Mangarta, Viša, Montaža. Pokažejo se tudi Karnijske Alpe. Pogled na zahod je pogled na greben v Nockbergih, od vrhov Rodresnock, Falkert, Falkertköpfl do vrhov nad Turracher Höhe Kornock in Rinsennock itd. V daljavi se pokažejo tudi Visoke Ture, severozahodno pa Schladming Tauern z vrhom Höch Gölling (Nizke Ture), še bolj v ozadju pa južna stena Dachsteina. Izjemen razgled!

V dolino se do izhodišča vrnemo po poti vzpona, kjer nas jekleni konjiček čaka ob cerkvi sv. Lovrenca.

Gotska cerkev sv. Lovrenca je bila predelana v poznem baroku, v svojem jedru pa je to romanska cerkev, obdana z obzidjem in pokopališčem. Je najvišje ležeča župnija na Koroškem.

Nadmorska višina: maks. 2270 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 4–5 ur
Zahtevnost: 2 / 5