Gospodarstveniki, turisti in športniki

V zadnjih tednih pogovor med tistimi, ki so povezani s športom, večkrat nanese na vlogo »novega« ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Šport, ki je bil prej pridružen pri delitvi državnega denarja za izobraževanje in znanost, je nekako bliže gospodarstvu in turizmu, je bil sklep vlade.

To, da so športni delavci in športniki želeli svoje ministrstvo, ki bo razpolagalo z javnim denarjem po svojih potrebah in prioritetah, je javno, že ob nastajanju novih ministrstev, na decembrski prireditvi Športnik leta spregovoril legendarni nekdanji košarkar Peter Vilfan, ki je prepričan, da bi svoje ministrstvo za šport vse, kar je povezano z njim, rešilo dosti učinkoviteje.

Da je šport velik »biznis«, je seveda dejstvo. Če samo pomislimo na številne blagovne znamke, ki so nastale s pomočjo različnih športov, če pomislimo na številne, ki so zaposleni v športni industriji, na tiste, ki se ukvarjajo s propagiranjem in trženjem športa, je jasno, da je šport pomembna gospodarska panoga.

Seveda je šport povezan tudi s turizmom. Na eni strani s promocijo turizma, na drugi strani s športnim turizmom, ki je eden najhitreje rastočih sektorjev v turizmu.

Da sta šport in turizem povezana in se pogosto dopolnjujeta, je seveda moč dokazovati na vsakem koraku. Prav tako gredo z roko v roki z gospodarstvom in turizmom veliki športni dogodki, kot so olimpijske igre, svetovna prvenstva in drugi.

Večkrat sem že govorila s katerim od športnikov, ki se svojega tekmovanja spomni le po letališču, sobi za spanje in morda hrani. Mnogi med njimi so hvaležni svojemu klubu, morda panožni zvezi, da so zbrali denar in so imeli možnost nastopiti na velikem tekmovanju.

Seveda šport niso le zelo redki vrhunski športniki, ki z različnimi menedžerji štejejo lepe denarce. Šport so predvsem mladi, ki jim je treba dati pogoje. Treba jim je zagotoviti ustrezne prostore, vadbene pripomočke in trenerje, pa tudi denar, da lahko odidejo na tekme. Najprej v domače mesto, nato v sosednjo občino, po državi in nato (vsaj nekateri) tudi po svetu. Klubom je treba omogočiti, da lahko trenirajo in pripravljajo tekmovanja brez (včasih morečega) iskanja sponzorjev. Športnikom je treba omogočiti, da v športu tudi uživajo in so primerno nagrajeni za svoje delo in uspehe.

Zato se – tudi v luči sedanjega svetovnega prvenstva v Planici – pridružujem tistim, ki se zavzemajo, da šport vendarle potrebuje (tudi) svoje ministrstvo.