Moj velik poklon

Klobuk dol za izvrstno prireditev ob uradnem odprtju svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, ki se je začela v torek ob 20.23 v Kranjski Gori. Prireditev, ki se je razširila v svet z jagodnim izborom domačih glasbenih ustvarjalcev, kot so svetovno znani Laibach z gosti in njihovo interpretacijo pesmi Oj, Triglav, moj dom. Predstaviti to pesem svetu, zame zelo domoljubno, ni kar tako. Uspelo jim je – in moj velik poklon. Na odru je na vrhuncu večera, mimohodu športnikov zastavonoš iz 66 sodelujočih držav na prvenstvu, za spremljavo skrbel prav tako svetovno znani DJ Umek, slovensko himno je zapela Nuška Drašček, ob zaključku so se Planici poklonili še ponosni dediči Avsenikove glasbe ... Če se prej morebiti še nisem zavedala veličine svetovnega prvenstva, ki ga gostimo, je prav ta prireditev pri meni vzbudila zapoznela čustva. Domoljubje, ponos na našo Slovenijo. In seveda v prvi vrsti športnike, ki nas v teh turbulentnih časih še vedno povezujejo. Kar pa me je ob tem še posebno razveselilo, ko sem pregledala komentarje na socialnih omrežjih: razen res redkih izjem smo si bili enotni, da je bila slovesnost ob odprtju vsebinsko navdihujoča. Naj ostane znanilka bodočih dni.

Simpatična, pravzaprav zelo domoljubna je bila pobuda Turističnega društva Dovje - Mojstrana kranjskogorskim občanom, naj v času prvenstva izobesijo slovensko zastavo in tudi uradno zastavo svetovnega prvenstva v Planici. Sredi tedna sem se zapeljala po Dolini in, iskreno, želela bi na hišah videti več zastav. (Mimogrede: si lahko samo predstavljate, kakšno promocijo svojih državnih simbolov bi naredili iz takega dogodka naši sosedje Hrvati?) Kličem tudi jaz: Naj zavihra slovenska zastava! Težjega srca rečem, naj zavihra tudi uradna zastava nordijskega svetovnega prvenstva v Planici, ko pa sem pred dnevi nemalo presenečena izvedela, da stane 35 evrov. Od glavnih organizatorjev bi pričakovala – to bi moral biti tudi njihov nacionalni interes, ko gredo slike naših prelepih krajev in svetovnega prvenstva, ki ga gostimo, v širni svet – da uradne zastave prvenstva iz »dodeljenega« proračuna ponudijo lokalnemu prebivalstvu brezplačno ali vsaj po simbolni ceni.

Moj velik poklon seveda športnikom, ki dajejo vse od sebe. A moj poklon tudi številnim prostovoljcem, ki pomagajo pri tem dogodku. V zadnjih dneh sledimo njihovim zgodbam, zakaj je vredno, da so zraven. Nekateri že mnogo let. »Naši prostovoljci so veseli, srčni, pripadni in na ta način vedno ohranjamo in bomo ohranjali planiški duh.« Naj traja. Ker nas to gradi in krepi v ljudi, kakršni bi morali biti vsi.