Peršmanova domačija, 25. april 1945

»Sreda, 25. aprila. Dan, ko so se sovjetske in ameriške enote prvič srečale pri kraju Torgau na Labi in tako jasno nakazale bližajoči se konec vojne. Dan, ko se je odvila tudi akcija enot SS in policije proti Peršmanovi domačiji. Nepričakovano. Vsaj za družino. In za partizane, ki so bili tam nastanjeni. Zaradi premišljene kurirske mreže so partizani na tekočem z bistvenimi dogodki in zlomom nemških front. V zraku je osvoboditev – tudi tukaj v gorah. Upi so upravičeni. Da bo že kmalu konec vojne. Upanje v boljšo prihodnost. V svobodo. V pomlad. Po nadvse brutalni in strupeno mrzli zimi – ta je zahtevala veliko žrtev na straneh odporniškega gibanja, ki so ga zavezniki takrat že zdavnaj priznavali za svojega – se sneg topi, temperature so mile. / Na kmetijo so partizani zgodaj zjutraj privedli dve 'beli kravi' in 'telico ali junico', jih zaklali in jih na Peršmanovi kmetiji skuhali v kotlu, je leta 1948 zabeležil sodni zapisnikar izjavi takrat trinajstletne preživele hčere s kmetije Ane Marije Sadovnik med zaslišanjem na Rastočnikovi kmetiji v Lepeni. 'Partizani so se tistega dne obnašali kot običajno, torej kot se spodobi, in so veliko peli. Moji starši so lahko tistega dne delali kot po navadi. Tistega dne smo vozili gnoj,' deklica opiše splošno vzdušje tistega dne.« / »25. aprila 1945, le nekaj dni po tistem, ko so zavezniki osvobodili okupirano ozemlje, je na Peršmanovi domačiji pri Železni Kapli prišlo do spopada med nacistično policijsko enoto in partizani, ki so bili nastanjeni na kmetiji. V enem zadnjih nacističnih zločinov, zagrešenimi nad Koroškimi Slovenci in Slovenkami, so pripadniki 13. policijskega polka SS umorili 11 članov družin Sadovnik in Kogoj, ki sta prebivali na domačiji; med njimi je bilo sedem otrok. Preživeli so le trije otroci, med njimi Ana Sadovnik, ki je v središču pričujočega stripa. Zgodba pripoveduje o dnevu zločina, pa tudi o boju za preživetje po zločinu na tem skorajda docela uničenem kraju – na kraju, ki je od konca 40. let prejšnjega stoletja znova služilo kot bivališče in se je v 80. letih pričel razvijati v kraj javnega spominjanja.«

Gornja odlomka sta iz spremnih besedil, glavni pa je strip. Na naslovnici knjige je upodobljena glavna junakinja Ana Sadovnik, v času zločina, ko je bila še deklica. V rokah drži darilce, ki bi ga izročila svoji teti Katarini, ki je imela tistega dne rojstni dan, a se je ta sprevrgel v dan njene nenadne smrti. Zdaj sta mrtvi obe, v tej knjigi pa še živita – če jo beremo.