Po poteh Alme Karlin

Grmada (718 m n. m.) – Za Kranjčane je Jošt, za Ločane Lubnik, za Ljubljančane Šmarna gora, za Celjane pa Grmada. Gora, kjer je ob vznožju v vasi Pečovnik v skromni hiški zadnja leta življenja preživela znamenita popotnica Alma Karlin.

V dneh, ko je obisk visokogorja zaradi novozapadlega snega nevaren oz. ko ga vreme ne dopušča, pridejo na vrsto nižji hribčki in »kuceljčki«, ki jih imamo v Sloveniji ogromno. Del Celjske planinske poti in hkrati tudi del Posavskega hribovja je Grmada, hišna gora Celjanov, s čudovitim razgledom na Stari grad.

Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Celje center, kjer nadaljujemo v smeri Laškega in Zidanega Mosta. V središču Celja, v krožišču z vodometom, nadaljujemo naravnost, v smeri Laškega. V naslednjem semaforiziranem križišču zavijemo levo, čez reko Savinjo, takoj za mostom pa ostro desno. Na desni vidimo urejeno parkirišče na bregu reke Savinje in smerne table. Naše izhodišče je Zagrad.

Sprehodimo se pod železniškim podhodom, nato pa zavijemo desno med hiše. Cesta postane makadamska, nato pa zavijemo v gozd, skozi katerega se strmo dvignemo. Višje pridemo ponovno na asfaltirano cesto, ki ji sledimo v levo, še mimo nekaj hiš. Nad hišami se začne zmeren vzpon po ožji dolinici, kjer je planinska pot odlično nadelana in imamo občutek, kot da bi hodili po stopnicah. Če pot ne bi bila tako nadelana, kot je, bi bila precej blatna in drseča. Višje dosežemo makadamsko cesto. Levo je skromna hišica, kjer je od leta 1945 do svoje smrti 1950 živela Alma Karlin, svetovna popotnica, pisateljica in teozofinja, skupaj s svojo prijateljico, nemško slikarko Theo Schreiber Gammelin.

Na makadamski cesti zavijemo desno in se povzpnemo do sedelčka, kjer je razcep poti. Zavijemo desno v gozd, kjer imamo dve možnosti: lahko nadaljujemo naravnost po lažji, položnejši poti, mi pa bomo zavili levo, na strmo pot, ki vodi direktno na Grmado. V spodnjem delu se pot še zmerno dviga, postopoma pa postaja vse bolj strma. Višje se pot približa skalam, zavije v desno in postaja vse bolj strma. V tem delu je pot v mokrem in snegu tudi nevarna za zdrs. Po prečnem vzponu dosežemo razgledišče. Pod nami zazeva globok prepad. Previdno! Od razgledišča nadaljujemo po ozkem in strmem grebenu. Tik pod vrhom se vzpnemo čez skale, v pomoč sta nam celo dva klina. Sprehodimo se do vrha Grmade, kjer je velik križ z zvončkom želja ter skrinjica z vpisno knjigo in žigom. Grmada je del Celjske planinske poti, hkrati pa tudi del Posavskega hribovja. Odpre se lep razgled na Posavsko hribovje, celjski Stari grad, Celje in del Savinjske doline. Ob lepi vidljivosti pa lahko vidimo vse od Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp do Pohorja.

Z vrha sestopimo na drugo stran po grebenu do Koče na Grmadi oz. t. i. Pečovniške koče. Da bomo »zašpilili klobaso«, predlagam, da se iz Pečovniške koče odpravimo še v smeri Tovstega vrha, a ko pridemo do hiše, kjer imajo ogromnega šarplaninca, zavijemo desno proti Celjski koči, ki je ob robu priljubljenega lokalnega smučišča. S Celjske koče sestopimo nazaj v Zagrad, kjer nas čaka jekleni konjiček. Lep krog smo naredili.

Nadmorska višina: 718 m
Višinska razlika: 550 m
Trajanje: 2 uri
Zahtevnost: 2 / 5