Za abrahama so ji okrasili stojnico

Simono Kejžar s Polj v Bohinju ob sobotah najdete na tržnici v Bohinjski Bistrici. Tržnica je v neposredni bližini Gostilnice Štrudl, tako rekoč v središču kraja. Zadnje čase Kejžarjevi pri prodaji na stojnici velikokrat priskoči na pomoč nečak, saj »sveža« petdesetletnica pravi, da mora doma v dopoldanskem času še kaj postoriti – na kmetiji namreč dela nikoli ne zmanjka. Doma imajo ekološko in sirarsko kmetijo, ki se imenuje Pr' Tonejevc. Tako na njeni stojnici lahko izbirate med različnimi mlečnimi izdelki, sama pa tudi veliko peče – od piškotov, kruha, gibanice do potic in pit.

Za rojstni dan je slavljenka svoje kolege stojničarje iz Bohinjske Bistrice peljala na kosilo praktično le čez cesto, k Tripiču. Razloži, da je nekaj običajnega, da ko kdo med njimi praznuje, malce proslavijo. »Mi se dobro razumemo, je pa res, da smo od vsega začetka na tržnici prisotni tako rekoč eni in isti ljudje. No, kak nov stojničar se nam je do danes še pridružil,« pove. So pa sodelavci s tržnice ob Simoninem prazniku poskrbeli tudi za okrasitev njene stojnice z napisom, manjkali niso niti baloni. Tako je vsak kupec tisto dopoldne takoj vedel, da Simona Kejžar praznuje.

Domači in sorodniki so ji dan pred osebnim praznikom postavili mlaj, se pa Kejžarjeva zasmeji, da jim je zabičala, da ob rojstnem dnevu ne želi velikega »pompa«. Lahko bi rekli celo, da se je tudi sama obdarovala: odločila se je, da si za tokratni rojstni dan privošči obisk Istanbula. Dva dni po tem, ko je v januarju dopolnila petdeset let, sta z možem že sedla na letalo in odletela turški dogodivščini naproti. Mesto je slavljenka obiskala drugič in ponovno jo je navdušilo. Zlasti sta ji všeč vrvež in ponudba tržnic, kjer se najde vse od začimb do svežih rib. »Zanimivo je, ko vidiš, kaj vse ljudje počnejo, da preživijo,« pravi abrahamovka. Fascinira jo tudi založenost nekaterih trgovin, saj v eni lahko najdeš vse za pripravo mil, v drugi pa na primer za peko. Vendar res čisto vse, se zasmeje, saj jo v takem primeru vedno zamika, da bi pokupila vse izdelke v trgovini, pravi. Všeč ji je tudi njihov sir, okusne so sušene mesnine. Očarana pa je tudi nad tem, da je mesto kljub velikosti in nepopisni gneči čisto. Kar se novega letališča tiče, pa meni: »Res je veliko, vendar se na njem lahko znajdeš celo bolje kot na kakšnem manjšem.« In zaključi: »Bilo je res krasno.«