Prešeren, navdih za Gorenjski muzej

Ob letošnjem kulturnem prazniku so v galeriji Prešernove hiše pripravili občasno razstavo z naslovom Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Na ogled je izbor likovnih del iz zbirke Galerije Prešernovih nagrajencev in nekaj dokumentarnih spominov iz zgodovine galerije.

Kranj – Že prvi pogled ob vstopu z ulice v Galerijo Prešernove hiše, usmerjen na umetniška dela izjemnih ustvarjalcev, ki so se s svojim delovanjem v zadnjem stoletju zapisali v zgodovino slovenske likovne umetnosti, je navdušujoč. Metka Krašovec, Andrej Jemec, Ive Šubic, Lojze Spacal, Vladimir Makuc, France Mihelič, Gabrijel Stupica, Veno Pilon so imena nekaterih Prešernovih nagrajencev, katerih likovna dela so tokrat na ogled, tu je portret Borisa Pahorja iz žgane gline, delo kiparja Draga Tršarja …

»Gorenjski muzej letos praznuje svojo sedemdesetletnico, sto let pa bi, če bi bil še med nami, praznoval dr. Cene Avguštin, ki je zagotovo ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini Gorenjskega muzeja, saj je bil prvi in nekaj časa edini strokovni sodelavec muzeja. Že leto po nastanku muzeja, v letu 1954, je poskrbel za strokovno ureditev zbirk s področja kulturne zgodovine, etnologije, arheologije in tudi umetnosti, jeseni istega leta je bila že na ogled prva umetniška razstava del slikarja Ljuba Ravnikarja,« je na odprtju razstave uvodoma povedal Gašper Peternel, ki v Gorenjskem muzeju skrbi za Prešernovo hišo in pesnikov spominski muzej.

V petdesetih letih dvajsetega stoletja pa je v muzeju potekala še vzporedna zgodba, za katero je bil zaslužen Črtomir Zorec, ki se je nekako odloči, da bo Kranj spremenil v Prešernovo mesto in s tem spremenil njegovo identiteto. Krona njegovih prizadevanj je bila stalna razstava v Prešernovem spominskem muzeju v prvem nadstropju hiše, ki je bila odprta 8. februarja 1964. »Njegova naslednica, kustosinja za kulturno zgodovino Beba Jenčič, je stik s Prešernom želela vzpostaviti še na drugačen, nekoliko bolj subtilen način, zato je leta 1981 prišla na idejo predstavljanja Prešernovih nagrajencev kot najboljših, največjih v slovenski umetnosti. To se v duhu spaja tudi s Prešernom in idejami, povezanimi z njim,« poudarja Peternel.

Njeno zgodbo je v devetdesetih letih prepoznal in nadgradil mag. Marko Arnež z Galerijo Prešernovih nagrajencev. »Tudi sam sem nekaj let sodeloval z Bebo Jenčič, jubilejno razstavo pa sem kasneje aktualiziral z nagrajenci, ki so tisto leto dobili nagrado. Te nam 8. februarja zadnjih 13 let uspe privabiti v Kranj, kjer si ogledajo tudi Prešernovo hišo, Galerijo Prešernovih nagrajencev z razstavo njihovih portretov fotografa Toneta Stojka, zvečer pa pripravimo še javni pogovor z njimi v Prešernovem gledališču,« je povedal Marko Arnež, dolgoletni vodja Galerije Prešernovih nagrajencev. Po 22 letih, odkar ta obstaja, zbirka šteje na 1315 del 106 avtorjev, prejemnikov Prešernovih nagrad oziroma nagrad Prešernovega sklada. Dela, večino so avtorji galeriji podarili, so bila doslej predstavljena na 121 razstavah. Izbor del iz zbirke je tokrat na ogled v Galeriji Prešernove hiše, za boljši vtis o prvih letih galerije in prvih likovnih razstavah pa je Peternel dodal še nekaj dokumentarnega gradiva.

»Kranj ni le Prešernovo mesto, ampak je tudi mesto Prešernovih nagrajencev,« je v nagovoru k razstavi še dodal Marko Arnež.